Tehnološka industrija se spreminja in z njo finance
Kategorija
Kategorija
Umetna inteligenca spreminja tehnologijo, družbo in tudi finance. Ta trenutek je nemogoče napovedati vse razsežnosti sprememb, a nekaj je jasno: videli bomo tako zmagovalce kot poražence. Zato je pametno razpršiti portfelj in ne staviti vsega na eno karto.
Dvajset let in več so tehnološki velikani, kot so Microsoft, Apple, Amazon in drugi, predstavljali “motor” informacijsko-tehnološke revolucije. Njihovi poslovni modeli so se razširili po vsem svetu, trgi pa so jim pogosto pripisovali vedno višja vrednotenja. Zato ni presenetljivo, da so v mnogo obdobjih prav ta velika tehnološka podjetja odločilno vplivala na razpoloženje vlagateljev in posledično na donosnost delniških trgov.
A v zadnjih časih se na obzorju kažejo obrisi nove faze. Eden od signalov je, da tudi najbolj potrpežljivi dolgoročni vlagatelji prilagajajo izpostavljenost: Berkshire Hathaway Warrena Buffeta je v letu 2024 močno zmanjšal delež v Applu. V začetku leta 2026 je občutno zmanjšal delež tudi v Amazonu.
To sicer ne pomeni, da se je zgodba velikih tehnoloških podjetij končala. Pomeni pa, da se kapital, pozornost in razvojna energija v določeni meri preusmerjajo v infrastrukturo in ekosistem umetne inteligence (UI).
UI: veliko obljub in ogromne investicije
Umetna inteligenca ni le programska oprema. Da modeli UI delujejo, potrebujejo podatkovne centre, specializirane procesorje, hitra omrežja in stabilno oskrbo z električno energijo. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da so podatkovni centri v letu 2024 porabili približno 415 TWh električne energije (okoli 1,5 % svetovne porabe), do leta 2030 pa bi se poraba v osnovnem scenariju lahko podvojila na okoli 945 TWh.
To so številke, ki imajo posledice tako za energetski sektor kot za celotno gospodarstvo, saj pomenijo nove naložbe v omrežja, gradnja kapacitet in energetska učinkovitost pa postajajo pomemben del zgodbe o UI. Tako se del stroškov “digitalne prihodnosti” že premika iz sveta aplikacij v svet fizične, otipljive infrastrukture.
Tudi svetovalne hiše in analitiki poudarjajo razsežnost investicij v podatkovne centre: McKinsey na primer ocenjuje, da bi globalne naložbe v podatkovne centre do leta 2030 lahko dosegle več tisoč milijard dolarjev, pri čemer naj bi velik del predstavljali prav podatkovni centri, prilagojeni za poganjanje UI.
A po drugi strani ne gre spregledati, da praktično celoten sektor UI zaenkrat deluje na pričakovanjih. V pionirje umetne inteligence se zlivajo investitorske milijarde, medtem ko kratko- in srednjeročno dobičkov še ni na vidiku. Ne zgrešimo prav veliko, če rečemo, da UI trenutno jadra na valovih obljub za prihodnost.
Umetna inteligenca ogroža tudi potrošniško elektroniko
Gradnja podatkovnih centrov za UI je izjemno povečala povpraševanje po pomnilniških čipih in nosilcih podatkov.
Kaj to pomeni v praksi? Ko se velik del proizvodnih kapacitet usmeri v bolj dobičkonosne segmente (npr. strežniški pomnilnik), lahko na strani potrošniške elektronike pride do višjih nabavnih cen in pritiska na marže. Za proizvajalce naprav, ki tekmujejo predvsem z nizko ceno, je to lahko težava, saj dražji ključni sestavni deli pomenijo, da je treba bodisi zvišati končno ceno (kar lahko zmanjša povpraševanje) bodisi sprejeti nižje dobičke. Nekateri azijski proizvajalci cenovno dostopnejših mobilnih naprav so zaradi tega že napovedali umik s trga.
Spremeniti se utegne tudi trg osebnih in prenosnih računalnikov, kjer lahko že nekaj mesecev opazujemo več kot podvojene cene pomnilnika (RAM), občutno pa so zrasle tudi cene SSD-diskov.
In ne nazadnje so tukaj še grafični čipi. Podjetje Nvidia je trenutno eden največjih zmagovalcev UI-norije, saj njegovi čipi poganjajo podatkovne centre za umetno inteligenco. Če so ime Nvidia nekoč poznali predvsem računalniški igričarji (in kasneje rudarji kriptovalut), je danes eno glavnih imen na UI-prizorišču, kar se odraža v vrednotenju. Decembra 2022 je bila delnica Nvidie (NVDA) vredna 14,60 dolarja, decembra 2025 pa je njena vrednost dosegla 186,50 dolarja oziroma 12,8-krat več.
Zakaj vlagatelji ne bi smeli vsega staviti na eno karto
V takšnem okolju je lahko skušnjava velika. A zgodovina tehnoloških valov uči, da so prehodi pogosto neenakomerni: ob izjemnih zmagovalcih se pojavijo tudi razočaranja, precenjenost in nihajnost.
Pomembno je razlikovati med tem, kaj na dolgi rok prinaša tehnologija, in tem, kako se to kratkoročno prelije v cene delnic. Velike investicije v infrastrukturo so lahko nujne, a donosnost se lahko uresniči z zamikom ali v nasprotju s pričakovanji trga.
Zato je v obdobjih, ko tehnološka industrija prehaja v novo razvojno fazo, pametno upoštevati uveljavljeno investicijsko strategijo razpršitve. Razpršeni portfelji so namenjeni prav temu, da vlagatelj ni odvisen od ene same zgodbe oziroma izpostavljen morebitnemu pregrevanju posameznega sektorja.
Razpršitev z vlaganjem v vzajemne sklade
Vzajemni skladi razpršitev izvajajo že po definiciji z naložbami v več podjetij, glede na naložbeno politiko posameznega sklada lahko tudi v več panog in regij. To je še posebej relevantno v času, ko se srečujemo z novo tehnologijo, ki bo najverjetneje vplivala na celotno gospodarstvo in način življenja.
Če želite svoj portfelj razpršiti in zmanjšati izpostavljenost do posameznih podjetij ali celo sektorjev, vključite vanj tudi naložbo v vzajemne sklade. Rezervirajte brezplačen posvet z našim finančnim strokovnjakom in poskrbite za razpršenost svojega portfelja v času nove tehnološke revolucije.
