Zgodovina je na strani vlagateljev

Ena največjih omejitev pri investiranju so človeški možgani. Evolucijsko so se oblikovali za preživetje v okolju, kjer je bila najpomembnejša pozornost “tukaj in zdaj” oziroma pozornost na bližnja tveganja. Ta mehanizem je bil koristen, ko je bila grožnja konkretna in neposredna. 

Na finančnih trgih pa nas lahko isti vzorec vedenja potisne v napačne odločitve, kot so prekomerno reagiranje na kratkoročne padce, lovljenje trendov in izstopanje iz naložb v najslabšem možnem trenutku. Takšen vedenjski “davek” je med najbolje dokumentiranimi razlogi, zakaj se dejanski donosi vlagateljev pogosto razlikujejo od donosov trgov. 

Kaj kažejo zgodovinski podatki

Zgodovina finančnih trgov ne obljublja, da bodo naložbe rasle vsako leto. Pove pa, da so delniške naložbe na dovolj dolgi rok praviloma ustvarjale donose, ki so presegli inflacijo. To kaže tudi eden najpogosteje navajanih virov zgodovinskih podatkov Global Investment Returns Yearbook švicarske investicijske banke UBS.

Glavno sporočilo zgodovinskega pogleda na investiranje je tako naslednje: tveganje ni enako v vseh časovnih horizontih. Kratkoročno je lahko izid investiranja nepredvidljiv. Z vsakim dodatnim letom vztrajanja v naložbi pa se vpliv posameznih nihanj in “slabih let” praviloma zmanjša, saj se donosi seštevajo in obrestno obrestujejo.

Razpršitev, razpršitev, razpršitev

Pri investiranju v delnice in delniške sklade ni vprašanje le ali trg na dolgi rok raste, temveč tudi kako se lahko kot vlagatelj izognete tveganju investiranja v napačen sektor ali napačno regijo. Rešitev prinaša razpršitev naložbe. Razpršen portfelj namreč zmanjšuje odvisnost od posamezne panoge, države ali podjetja.

Vzajemni skladi so že po svoji zasnovi razpršena naložba, saj so sredstva porazdeljena med več izdajateljev in praviloma tudi več sektorjev, pogosto tudi med več regij. To sicer ne odpravi tveganja, ki se nanaša na gibanje celotnega trga, zmanjša pa tveganje, da bi bil naložbeni rezultat odvisen od gibanja vrednosti delnice enega samega podjetja.

Globalni indeksi potrjujejo smotrnost dolgoročnega investiranja

Globalni indeksi nudijo najboljši vpogled v to, kako trgi nagrajujejo potrpežljivost. MSCI World je eden najbolj uporabljenih kazalnikov razvitih delniških trgov. Po podatkih MSCI neto donosnosti je indeks v obdobju 25 let od 29. 12. 2000 do 28. 11. 2025 v povprečju dosegal 7,2-odstotno letno rast (vir).

Takšen rezultat je pomemben iz dveh razlogov:

1. Gre za dolgo obdobje, ki vključuje več večjih kriz (dot-com, globalno finančno krizo, pandemijo, inflacijski šok). To potrjuje zgodovinsko ugotovitev, da je donosnost razpršenega investiranja na dovolj dolgi rok – kljub vmesnim “slabim letom” – praviloma višja od inflacije, kar pomeni realno rast premoženja.
2. Takšna meritev je lahko neposredno uporabna pri načrtovanju ciljev, ker govori o letni stopnji rasti skozi daljše časovno obdobje in ne o “sreči dobrih let”.

Za širši pogled so koristni tudi ameriški indeksi, ki jih pogosto srečamo v finančnih medijih: S&P 500, Dow Jones Industrial Average (DJIA) in NASDAQ. Tudi pri teh lahko vidimo, da na dovolj dolgi rok ustvarjajo donos.

Vprašanje ni ali investirati, temveč za koliko časa

Zgodovina je torej na strani vlagateljev, ki razumejo, da so nihanja normalen del investiranja in neobhodni pogoj za možnost ustvarjanja donosov, ter da se tveganje z daljšim časovnim horizontom praviloma zmanjšuje. Zato ne bi smelo biti vprašanje ali investirati ali ne, temveč predvsem za koliko časa investirati.

Odgovor je odvisen zlasti od dvojega: vaše starosti in finančnih ciljev (npr. varnostna rezerva, nakup nepremičnine, pokojnina, šolanje otrok). Ko sta cilj in časovni okvir jasna, je lažje izbrati ustrezno strukturo naložb in ostati dosleden tudi v letih, ko nas evolucijsko pogojeno odzivanje na nevarnosti “tukaj in zdaj” skuša prepričati v nasprotno.

Pogovorite se o svojih finančnih ciljih in možnostih, kako jih lahko dosežete, s finančnim strokovnjakom. Naročite se na brezplačen posvet brez obveznosti.