Datum objave
8. 9. 2025
Inflacija, carine in trg dela – izzivi za leto 2025
Kategorija
Kategorija
Carine, inflacija, migracije in trg dela se združujejo na način, ki bo v prihodnjem letu močno vplival na politične in investicijske odločitve. Beige Book ameriške centralne banke in ankete o razpoloženju kažejo, da gospodarstvo sicer še ni v recesiji, je pa vse bolj izpostavljeno tveganju stagflacije.
Za vlagatelje to ustvarja dilemo pri razporejanju kapitala: trgi obveznic končno ponujajo donose, ki kompenzirajo tveganje, medtem ko delnice še vedno odražajo pričakovano rast, ki je vse manj gotova. Hkrati se trgovinska politika spreminja z največjo hitrostjo v zadnjih desetletjih, kar prisili vlagatelje k pregledu zaščit pred inflacijo, portfeljskih razporeditev in regionalne izpostavljenosti.
Inflacija se je izkazala za precej bolj trdovratno, kot so mnogi pričakovali, obrestne mere pa se verjetno ne bodo vrnile na pred-pandemične ravni. Carine naraščajo, stroški dela ostajajo visoki, nestabilni energetski trgi pa meglijo napovedi. Gospodarstvo ZDA še naprej kaže odpornost, a to počne ob bremenu višjih stroškov in v obdobju rahljanja trga dela.
Beige Book omenja upočasnjevanje gospodarske dinamike. Večina okrožij poroča o malo ali nič gospodarski rasti, gospodinjstva bremenijo carinske negotovosti, zvišujejo se zavarovalni in komunalni stroški, medtem ko podjetja navajajo tri glavne ovire — višje vhodne stroške, pomanjkanje ustrezne delovne sile (do česar prihaja predvsem zaradi strožjih migracijskih in deportacijskih politik, spreminjanja strukture trga dela) ter fiskalo zadržanost, ki omejuje povpraševanje.
Zaposlovanje je omejeno, podjetja pa pogosto zmanjšujejo število zaposlenih skozi naravno fluktuacijo ali avtomatizacijo (robotizacija, UI- orodja). Pomanjkanje delavcev je še posebej očitno v gradbeništvu, kar povzroča pritiske na dvig plač. Ankete o razpoloženju potrošnikov in podjetij kažejo na slabše razmere na trgu dela, kar nakazuje, da bi lahko plače in zaposlovanje avgusta zaostale za pričakovanji, brezposelnost pa se lahko nekoliko poveča.
Inflacijski pritiski ostajajo globoko vpeti v carine, šibek dolar in vztrajno inflacijo v storitvah, medtem ko enoleten swap za inflacijo 3,9 % ne kaže olajšanja. Znotraj FOMC narašča nesoglasje med tistimi, ki želijo obrestne mere držati visoke, in tistimi, ki so bolj osredotočeni na trg dela.
Finančni trgi medtem okoliščine vrednotijo bolj odločno. Donosi na državne in korporativne obveznice ter celo nekaterih strukturiranih zasebnih kreditov se zbližujejo na ravni, ki vlagateljem ustrezno kompenzirajo prevzeto tveganje. To je nenavadno — in odpira priložnosti za disciplinirane razporejevalce kapitala. Ne le, da je donosnost instrumentov fiksnega dohodka višja kot že vrsto let, temveč se tudi napovedani donosi S&P 500 in podobne implicitne donosnosti pri delnicah znižujejo. Ključna ugotovitev je, da fiksni dohodek ostaja privlačnejši od današnjih implicitnih donosov v javnih delnicah. Z drugimi besedami, tveganje je napačno ovrednoteno in vlagatelji, ki danes kupujejo S&P 500, niso ustrezno nagrajeni za tveganja, ki jih prevzemajo.
Trgovinska politika te dinamike še povečuje. Carine so na ravneh, ki jih ni bilo videti od 30. let prejšnjega stoletja, delujejo kot ponudbeni šok, ki zvišuje cene in hkrati upočasnjuje rast. To krepi pomen zaščite pred inflacijo preko realnih sredstev — energetska infrastruktura, surovine in podjetja z resnično tržno močjo — ter izogibanju cikličnim delnicam, občutljivim na obrestne mere.
Zasebni trgi in realna sredstva ponujajo dodatne možnosti. Strukturirano financiranje prinaša privlačne donose z varovalnimi klavzulami, logistične mreže in projekti obnovljivih virov energije pa zagotavljajo dolgoročno zaščito pred inflacijo in izpostavljenost preoblikovanju dobavnih verig ter energetski tranziciji.
Kljub tem oviram ZDA ostajajo motor svetovne rasti, podprte z inovacijami, AI-podprtim kapitalskim vlaganjem in relativno odpornim trgom dela. Evropa ponuja izbrane priložnosti v industriji in finančnem sektorju, Japonska koristi od normalizacije politike, Indija in ASEAN pa izstopata z rastjo infrastrukture, manj izpostavljeno ameriškim carinam kot Kitajska.
Doba poceni denarja je takoo rekoč končana. Uspešni vlagatelji bodo tisti, ki dajejo prednost realnim donosom, močnim bilancam in podjetjem, ki lahko prenesejo stroške, namesto da bi se zanašali na špekulativno rast ali upanje na vrnitev poceni likvidnosti.
