Dobili ste večji znesek – kaj pa zdaj?

Dokazano je, da lahko večji znesek denarja zamegli presojo in spodbudi človeka k impulzivnim odločitvam. To je tudi eden od razlogov, zakaj mnogi srečneži, ki na loteriji zadenejo milijone, na koncu bankrotirajo. Preverite, kako se temu izogniti – mislimo seveda na bankrot, ne na prejem večjega zneska.
Večji znesek lahko izvira iz različnih virov. Lahko gre za dediščino, kupnino od prodaje premoženja (npr. nepremičnine, podjetja, stroja, dragocenega predmeta) ali že omenjeni dobitek v igri na srečo. Vsem primerom je skupno, da se na bančnem računu nenadoma pojavi večja številka, čemur lahko sledi notranji glas: “saj se ne bo poznalo, če odvzamem nekaj tisočakov in si privoščim, kar si že dolgo želim.”
Težava je, da se redko konča pri nekaj tisočakih in izpolnitvi ene želje. Poleg tega se lahko nekatere možnosti zdijo tudi čisto racionalne, kot na primer nakup vikenda ali druge dodatne nepremičnine.
Na tem mestu se je dobro zavedati znanega pregovora, ki mnogokrat še kako drži: kar hitro pride, hitro gre. Ali v angleškem jeziku, easy come, easy go.
Največja napaka: impulzivne odločitve
Najpogostejša in največja napaka v primeru večjega prihodka, so impulzivne odločitve. Ko denar pristane na bančnem računu, si je treba vzeti čas in ga nekaj časa – nekaj tednov, še bolje pa nekaj mesecev – pustiti pri miru.
Predpostavimo, da se na vašem računu nekega dne znajde 100.000 evrov. Scenarij marsikoga bi bil videti tako, da bi denar v nekaj mesecih potrošil za:
- nov avtomobil (npr. 55.000 evrov),
- novo pohištvo ali športno opremo (npr. 15.000 evrov),
- sanjski dopust (npr. 10.000 evrov),
- poplačilo potrošniškega kredita ali lizinga (npr. 5.000 evrov).
Tako bi na hiter način skopnelo 85.000 evrov, pri čemer nobena od naštetih stvari sama po sebi ni izrazito draga. Znesek, ki se na začetku zdi velik, tako lahko relativno hitro poide zaradi varljivega občutka, da posamezen nakup ni tako zelo velik v primerjavi s celotnim zneskom.
Bolje: počakajte in v tem času razmislite
Namesto da takoj začnete razmišljati, za kaj bi denar porabili, ga za nekaj časa čim bolj odmislite – mesec, dva, lahko tudi pol leta. S tem se bo zmanjšala možnost impulzivnih odločitev, sami pa se boste navadili pogleda na večji znesek na bančnem računu.
Namesto razmišljanja, kaj bi si zdaj lahko privoščili, lahko ta vmesni čas izkoristite za pogovor s finančnim strokovnjakom in načrtovanje, kako iz dobljenega zneska ustvariti še več.
Počasen pristop vam omogoča, da:
- razmislite o dolgoročnih ciljih (npr. selitev, pokojnina, izobraževanje otrok),
- ocenite morebitna tveganja,
- raziščete možnosti naložb,
- poskrbite za varnostno rezervo.
Pametno: denar investirajte
Namesto trošenja je pametno razmisliti o investiranju. Tako si boste lahko čez nekaj let privoščili nov avto in še kaj zgolj iz donosa, medtem ko bo glavnica lahko ostala nedotaknjena.
Predpostavimo, da ste dobili 100.000 evrov. V tem primeru se lahko odločite, da 10.000 evrov obdržite na bančnem računu za vsakodnevne potrebe ali nepričakovane stroške. Preostalih 90.000 evrov pa investirate v mešani vzajemni sklad. Na ta način lahko v 10 letih zmernih donosov znesek naraste na približno146.600 evrov.*
To pomeni 56.600 evrov “zaslužka” oziroma donosa, pri čemer začetni vložek ostane nedotaknjen. A to še ni konec. Vse dokler denar ostaja investiran, se bo lahko njegova vrednost eksponentno povečevala.
Zakaj investirati vzajemni sklad?
Znesek 100.000 evrov ali več je številka, pri kateri mnogi Slovenci že tradicionalno začnejo razmišljati o investiciji v nepremičnino. Kar pa s finančnega vidika ni vedno smotrna naložba. V vzajemni sklad je pametno investirati, ker:
- Nudi diverzifikacijo (razpršenost) naložbe: vaša sredstva so razporejena med različne vrednostne papirje in torej ne stavite vsega na “eno barvo”.
- Gre za profesionalno upravljano naložbo: finančni strokovnjaki skrbijo za izbor vrednostnih papirjev, spremljanje trga in prilagoditve.
- Je naložba v vzajemni sklad visoko likvidna: če potrebujete denar, lahko naložbo hitro unovčite in prejmete sredstva na svoj bančni račun že v nekaj dneh.
- Z naložbo v vzajemni sklad nimate nobenega dela: od vplačila do izplačila z naložbo nimate popolnoma nobenega dela, saj za vas vse opravi upravljalec vzajemnega sklada. Primerjajte to z naložbo v nepremičnino za oddajanje, kjer vas čakajo vzdrževanje, plačevanje tekočih računov in ukvarjanje z najemniki – in to za praviloma nižji donos.
- Gre za visoko reguliran način investiranja z visoko zaščito vlagateljev.
Če znesek investirate v vzajemni sklad, je verjeten naslednji scenarij:
Začetni vložek (v zgornjem primeru 100.000 evrov) ostane nedotaknjen. Svoje želje lahko, če ste le pripravljeni nekaj let počakati, financirate iz donosa. Tisti avtomobil za 55.000 evrov bi lahko čez 10 let v celoti kupili iz donosa (in še nekaj malega bi ostalo).
Lahko pa počakate tudi 15 let. V tem primeru lahko z investiranjem v mešani vzajemni sklad s pričakovanim 5% letnim donosom svoj vložek več kot podvojite. Kot pokaže vlagateljski kalkulator, lahko iz 100.000 investiranih evrov v 15 letih nastane 207.893 evrov.*
Pri investiranju je vedno čas tisti, ki dela za vas. Če se izognete začetnemu vzgibu po trošenju, lahko torej zgolj z naložbo v vzajemni sklad in potrpežljivostjo iz začetnega zneska nastane še več.
Vse je v vaših rokah
Na vas je torej, ali boste prejeti znesek potrošili ali pa iz njega ustvarili še več. Ena od skrivnosti finančno uspešnih ljudi je, da denar vidijo kot priložnost za dodatno finančno rast, namesto za zapravljanje.
Ne ujemite se v past inflacije življenjskega sloga. Seveda si kaj malega privoščite, toda glavnino investirajte. Čez leta si boste hvaležni, ko ne boste končali v statistiki “bankrotiranih srečnežev”.
Vselej, ko imate določen znesek in se želite z nekom pogovoriti, kaj bi bilo v tistem trenutku pametno narediti z njim, se lahko obrnete na brezplačen posvet z našimi finančnimi strokovnjaki.
*Znesek je informativne narave, izračunan z vlagateljskim kalkulatorjem. Pretekli donosi ne zagotavljajo enakih donosov v prihodnosti.