Skladi denarnega trga – zatočišče v negotovih časih

V nedavnem prispevku o varnosti investiranja v negotovih časih smo že omenili, da skladi denarnega trga (Money Market Funds – MMF) pogosto predstavljajo varen pristan, kamor se vlagatelji zatečejo, ko se nad trgi začnejo zbirati nevihtni oblaki. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali, kako ti skladi delujejo in kakšno vlogo igrajo v portfelju izkušenega vlagatelja.

Kaj so skladi denarnega trga in kako delujejo?

Skladi denarnega trga so posebna vrsta vzajemnih skladov, ki sredstva vlagateljev nalagajo v visoko likvidne, kratkoročne finančne instrumente. Medtem ko delniški skladi kupujejo lastniške deleže v podjetjih, obvezniški pa dolgoročne dolžniške zapise, se skladi denarnega trga osredotočajo na denarni del finančnega trga.

Nabor njihovih naložb običajno vključuje:

• bančne depozite pri bankah z visoko boniteto;
• zakladne menice (kratkoročni vrednostni papirji, ki jih izdaja država);
• komercialne zapise (kratkoročni dolg podjetij z visoko boniteto);
• certifikate o depozitu.

Glavna značilnost teh instrumentov je njihova kratka ročnost (običajno z dospelostjo do enega leta, pogosto pa le nekaj mesecev ali celo dni) in izjemno visoka bonitetna ocena izdajateljev. To pomeni, da je verjetnost, da izdajatelj ne bi poravnal svojih obveznosti, minimalna.

Zakonitost tveganja: zakaj so varnejši od ostalih skladov?

Vlagatelji se pogosto sprašujejo, zakaj bi izbrali sklad denarnega trga namesto obvezniškega ali mešanega sklada. 

Odpornost na nihanje obrestnih mer

Pri klasičnih obvezniških skladih obstaja t. i. obrestno tveganje. Ko se obrestne mere na trgu dvignejo, tečaj obstoječih obveznic z nižjo obrestno mero pade. Ker skladi denarnega trga investirajo v papirje s kratko dospelostjo, so na te spremembe skorajda imuni. Njihov portfelj se nenehno obrača, kar pomeni, da lahko hitro reinvestirajo sredstva po novih, po možnosti višjih obrestnih merah.

Nižja nihajnost

Delniški trgi so po naravi dinamični. Nihanja za 5 % ali več v kratkem času niso nič nenavadnega. Skladi denarnega trga pa so zasnovani tako, da ohranjajo stabilno vrednost premoženja. Njihova krivulja donosnosti je sicer položnejša, a praviloma tudi manj razgibana.

Prvo pravilo financ: donos kot nagrada za tveganje

V financah velja zlato pravilo: donos je nagrada za tveganje, ki ga je vlagatelj pripravljen prevzeti. Ker je tveganje pri skladih denarnega trga med najnižjimi, je primerno nižja tudi pričakovana donosnost.

Če delniški skladi na dolgi rok ciljajo na optimistično rast, skladi denarnega trga primarno služijo ohranjanju realne vrednosti premoženja.

Vendar pa v časih visoke negotovosti donos ne sme biti edino merilo. Ko se soočamo s povečano nihajnostjo in vprašanji o smeri svetovnega gospodarstva, za mnoge vlagatelje postane prioriteta zaščita svojega premoženja. Nižji, a stabilen in predvidljiv donos v takšnih razmerah lahko pomeni mirnejši spanec, kar je lahko za nekatere vlagatelje pomembnejše od potenciala za višjo rast.

Strategija glede na časovni horizont

Kdaj je torej smiselno sredstva prestaviti v sklade denarnega trga? Odločitev je močno odvisna od vaših ciljev in tega, kje na svoji investicijski poti ste.

Dolgoročni vlagatelji: če varčujete za obdobje 10, 15 ali več let, so trenutna tržna nihanja za vas le manjša motnja na grafikonu. Vaš portfelj je verjetno še vedno v fazi agresivnejšega plemenitenja, kjer so delniške naložbe tiste, ki poganjajo potencialno rast. Za vas lahko skladi denarnega trga predstavljajo (manjši) del strateške razpršitve portfelja, redko pa se dolgoročni vlagatelji odločijo za realokacijo vseh sredstev iz delnic v denarni trg.

Vlagatelji pred ciljem: če načrtujete unovčitev naložbe v naslednjem letu ali dveh (npr. za nakup nepremičnine, šolanje otrok ali ob upokojitvi), je pametno razmisliti o znižanju tveganja. V trenutnih razmerah negotovosti je smiselno vsaj del premoženja preusmeriti v zavetje skladov denarnega trga. S tem se izognete tveganju, da bi morebitni nihaj navzdol tik pred unovčitvijo naložbe oklestil vaše prihranke.

Prednost vzajemnih skladov: hitra, neobdavčena menjava podsklada

Investiranje v vzajemne sklade prinaša pomembno prednost. Če se odločite za preoblikovanje portfelja, tako da bo ta manj izpostavljen delniškim in/ali obvezniškim naložbam, lahko svoja sredstva enostavno prenesete v sklad denarnega trga. 

Prehajanje med podskladi znotraj krovnega sklada je neobdavčeno, kar pomeni, da ob prenosu ne plačate davka na kapitalski dobiček. Poleg tega se plemenitenje vašega premoženja z menjavo sklada ne prekine. To vam omogoča hitro in preprosto prilagajanje naložbenega portfelja tržnim razmeram.

Pred odločitvijo se posvetujte

Skladi denarnega trga morda niso najbolj “vznemirljiva” naložba, so pa vsekakor razmisleka vredna možnost, če vas skrbijo trenutne geopolitične in makroekonomske razmere. 

Pred odločitvijo o morebitnem preoblikovanju portfelja se je vsekakor pametno o tem posvetovati s finančnim strokovnjakom. Izkoristite možnost brezplačnega posveta, kjer bo naš finančni strokovnjak skupaj z vami celovito preveril vašo naložbeno strategijo.

Naročite se na brezplačen posvet