Kategorija
Čeprav velja september tradicionalno za mesec z negativno donosnostjo, pa nas je tokrat lepo presenetil z zeleno bravo.
Če gledamo dolgoletna mesečna povprečja, je pri ameriškem indeksu S&P500 povprečna donosnost za mesec september -1,1 odstotka, tokrat pa nas je indeks nagradil z več kot 3 odstotno pozitivno donosnostjo. Razlog se skriva predvsem v izrazitem premagovanju dveh sektorjev glede na splošni indeks – in sicer sektorja informacijske tehnologije in pa v zadnjem mesecu sektor komunikacijskih storitev. Pri slednjem imata največjo utež podjetji Meta in Alphabet – prvi so objavili odlične rezultate za drugi kvartal, Alphabetu pa je močno pomagala razsodba sodišča, ki je bila odločena v njihovo korist, kar je pognalo tečaj delnice za več kot 10 odstotkov v samo enem dnevu. Podjetje namreč lahko še naprej obdrži brskalnik Chrome in operacijski system Android kot del svojega portfelja.
Dosti analitikov je mnenja, da kljub veliki rasti teh dveh sektorjev ne moremo govoriti o balonu, ki bi ga napihovale predvsem špekulacije. Podjetja iz teh panog iz kvartala v kvartal presenečajo z robustno rastjo dobičkov ter dvigom produktivnosti, ki je posledica masivnih vlaganj v tehnologijo umetne inteligence. Nesporna zvezda preteklega tedna pa je bila delnica tehnološkega podjetja AMD, ki je pomemben proizvajalec procesorjev ter matičnih plošč. Z vodilnim podjetjem na področju umetne intelligence, OpenAI, ki je lastnik najbolj popularnega orodja umetne intelligence – ChatGPT-ja, so sklenili dogovor, da lahko podjetje OpenAI pridobi do 10% lastniški delež v podjetju AMD. Seveda pa je bila bistveno bolj udarna novica ta, da je bil dosežen večletni dogovor, kjer bo podjetje AMD postalo pomemben dobavitelj naprednih čipov OpenAI-ju, kar bo močno okrepilo prihodke podjetja. Tako si je podjetje OpenAI poleg Nvidie pridobilo še dodatnega pomembnega dobavitelja in nekoliko zmanjšalo tveganje glede zastojev v dobavni verigi naprednih čipov. Delnica AMD je samo v enem dnevu zrasla za skoraj 24 odstotkov. Dodatni pospešek je nekaj dni kasneje dobila še zaradi zvišanja ciljne cene iz strani številnih analitikov, kot posledica partnerstva s podjetjem OpenAI.
Svojo nezadržno pot proti 4000 dolarjem za unčo pa nadaljuje zlato. V letošnjem letu je v dolarjih pridobilo že skoraj 50 odstotkov vrednosti, samo v mesecu septembru je bila rast okrog 20 odstotkov. Razlogov za tako rast lahko najdemo več – na eni strani v šibenju dolarja, ki je samo letos izgubil več kot 15 odstotkov svoje vrednosti, jedrna inflacija v ZDA prav tako še vedno vztraja nad 3 odstotki. Dodatno lahko vpliva tudi vedno večji deficit v ZDA – predvsem se bo to pokazalo v naslednjem letu, ko se bo začel uresničevati Trumpov zakon »Big Beautiful Bill«. Tudi politični pritiski iz strani Trumpa na neodvisnost odločitev FED-a povečujejo tveganja oz negotovost, kar usmerja kapital v naložbeno zlato. Seveda je večina teh faktorjev v ceno zlata že vračunana in posledično se verjetnost kakega večjega tehničnega popravka močno povečuje.
