Ameriška centralna banka Fed je julija ključno obrestno mero obdržala v razponu 3,50–3,75 odstotka, pri čemer so trije člani odbora glasovali za dvig, trgi za september s 43 odstotno verjetnostjo pričakujejo zvišanje obrestne mere za 25 bazičnih točk. Zadolževanje ZDA je postalo strukturno, obrestni stroški požirajo vse večji del proračunskih prihodkov, vlagatelji pa za to tveganje zahtevajo vse višje donosnosti.
V takšnem okolju bodo 3. novembra potekale vmesne volitve v kongres. Republikanci branijo minimalno večino v predstavniškem domu po letu 1930, demokratom za prevzem zadostujejo trije sedeži, zgodovina in trenutno razpoloženje volivcev pa jim gresta na roko. Če demokrati osvojijo oba domova, sledi zakonodajna blokada: nova fiskalna ekspanzija bi zastala, kar bi lahko delno umirilo donosnosti obveznic, a hkrati povečalo trenja pri sprejemanju proračunov in tveganje zaustavitev zvezne vlade. Če Trumpova stranka večino zadrži, se nadaljuje agenda deregulacije in carin, kar bi delnicam kratkoročno ugajalo, vendar predlog obrambnega proračuna v višini 1,5 bilijona dolarjev za leto 2027 (42 odstotkov več) pomeni dodaten pritisk na deficit in dolgi konec krivulje donosnosti. Pomembno pa je, da vmesne volitve zgodovinsko gledano na trge vplivajo le zmerno; ključni ostajajo Fed, dobički podjetij in geopolitika, v letu dni po volitvah pa so delnice običajno beležile nadpovprečne donose.
Do konca leta smo pri obveznicah bolj naklonjeni obveznicam daljše ročnosti zaradi privlačno visokih donosnosti, čeprav je trg še vedno nekoliko zadržan zaradi povišane inflacije in visoke zadolženosti posameznih držav na čelu z ZDA. Nekoliko manj privlačno razmerje med donosom in tveganjem ponujajo podjetniške obveznice, zato smo tej kategoriji nekoliko manj naklonjeni in usmerjeni na kakovostnejše izdajatelje. Usoda delnic bo odvisna predvsem od tega, ali bodo dobički in investicijski cikel umetne inteligence upravičili visoka vrednotenja.
Dolar kljub izzivom ostaja temelj svetovnega finančnega sistema, saj mu po globini in likvidnosti trgov nobena druga valuta resno ne konkurira. Res je, da javni dolg presega 40 bilijonov dolarjev in da vlagatelji ob primanjkljaju okoli 6 odstotka BDP ter rekordnih obrambnih izdatkih vse bolj tehtajo tudi fiskalno verodostojnost države, zato se srednjeročno nakazuje postopno slabljenje ameriške valute. A to za trge ni nujno slaba novica, saj zmerno šibkejši dolar krepi konkurenčnost ameriških izvoznikov, podpira dobičke multinacionalk in daje dodaten veter naložbam zunaj ZDA. Dokler prilagajanje ostaja postopno, gre bolj za normalizacijo razmer, ne glede na izid novembrskih volitev.
Vas zanimajo priložnosti za investiranje?
Vas zanima, kje se skrivajo priložnosti za investiranje v času sprememb? Prijavite se na brezplačen pogovor z našimi finančnimi strokovnjaki.