Kategorija
Čeprav makroekonomske težave še vedno niso del preteklosti, delniški trg vseeno raste.
Nepremičninski krizi še vedno ni videti konca. Cene nepremičnin še naprej padajo, tudi investicije v nepremičnine se znižujejo. Zaupanje v nepremičninski trg se še vedno ni vrnilo, kljub ukrepom države in centralne banke. To ima pomemben vpliv na potrošnjo. Ker se zaradi padanja cen nepremičnin cenijo stanovanja, se premoženje ljudi manjša, in so pripravljeni trošiti manj. Ker se zmanjšujejo tudi investicije v nove zgradbe, to negativno vpliva tudi na raven dejavnost v drugih panogah, kot je na primer gradbeništvo ter oprema za stanovanja. Z manjšo potrošnjo so manj zasedene tudi proizvodne kapacitete v drugih sektorjih. Kitajska je skozi leta ustvarjala ogromne proizvodne kapacitete, ki lahko v nekaterih panogah zadovoljijo tudi celotno globalno povpraševanje. Sedaj, ko so kapacitete neizkoriščene, poskušajo kupce pridobiti z nižanjem cen, kar vodi v cenovne vojne. Tako so cenovne vojne denimo pri proizvodnji sončnih celic, pa tudi pri proizvodnji električnih avtomobilov. Dodatno situacijo komplicirajo trgovinske omejitve. Sicer trenutno velja premirje v trgovinski vojni z ZDA, vendar pa se situacija lahko hitro spremeni. ZDA so največji trgovinski partner Kitajske, izvoz v ZDA predstavlja okoli 3% kitajskega BDP.
Vseeno pa je bilo v prvih treh četrtletjih na kitajskih borzah veselo. Rastejo tako delnice na borzah v Šanghaju in Šenženu, kakor tudi delnice na borzi v Hong Kongu. Borzni indeks borz v Šanghaju in Šenženu CSI 300 je v letošnjem letu pridobil skoraj 18 % vrednosti, merjeno v lokalni valuti ter 6,4 %, merjeno v evrih. Borzni indeks kitajskih delnic, uvrščenih na borzo v Hong Kongu, HSCEI, je pridobil 31 %, merjeno v domači valuti, ter 15,1 %, merjeno v evrih. Če pogledamo širši indeks kitajskih delnic MSCI China, vidimo še višje donose v prvih treh četrtetljih letošnjega leta, saj je indeks v lokalni valuti pridobil 38,9 % vrednosti, ter 22,2 % merjeno v evrih.
Optimizem izhaja predvsem iz tehnoloških delnic. Rastejo predvsem delnice v tehnoloških sektorjih kot so telekomunikacije, informacijska tehnologija ter zdravstvo. Razlog je razvoj umetne inteligence. Kljub omejitvam glede izvoza opreme za ustvarjanje umetne inteligence, Kitajci uspevajo razvijati čipe, ki so potrebni za razvoj modelov umetne inteligence. Zaradi močne konkurence na trgu je uporaba modelov umetne inteligence zelo pomembna pri poslovanju, saj jim omogoča doseganje večje učinkovitosti poslovanja, kar je zelo pomembno za poslovanje podjetij v konkurenčnem okolju. Tako lahko pričakujemo, da se bo razvoj še naprej nadaljeval. Poleg umetne inteligence se razvija tudi robotika. Ker se prebivalstvo stara, plače pa rastejo, se v proizvodnih obratih vedno bolj uporabljajo roboti. Niso redki primeri, ko je v celotni proizvodnji zaposleni le nekaj deset ljudi, medtem ko delo opravljajo skoraj v celoti roboti. Kitajska napreduje tudi v biofarmaciji. Uspeli so skrajšati razvojni cikel za nova zdravila, med drugim tudi z uporabo umetne inteligence. Licence za patente nato kupujejo večja farmacevtska podjetja. Tako lahko pričakujemo, da bo nov razvojni cikel na Kitajskem predvsem na osnovi razvoja tehnologije.
