V nasprotju s preteklimi kriznimi dogodki (vojna v Ukrajini, napad na dvojčka v New Yorku, obe zalivski vojni) so globalni delniški trgi v času od začetka konflikta z Iranom konec februarja letos pokazali relativno odpornost in so izgubili bistveno manj vrednosti, kot bi sprva lahko pričakovali. Kljub vsemu so vlagatelji pokazali določeno mero zaskrbljenosti in potencialno se je volatilnost na kapitalskih trgih povečala, a ves čas ostala na sprejemljivo »visokih« nivojih. Sprva so delniški indeksi upadli, a se je padec vrednosti razmeroma hitro omejil. Največ dogajanja je bilo tako na trgu s surovo nafto, saj se je cena za sod v relativno kratkem obdobju skoraj podvojila in prvič od začetka vojne v Ukrajini presegla sto dolarjev za sod, kar pa je bilo še vedno približno 50 dolarjev nižje od rekordnih vrednosti, dosežene leta 2008.
Lahko rečem, da je bilo vedenje vlagateljev v času tega konflikta izjemno potrpežljivo in skoraj nič panično, kar pomeni, da so vlagatelji konflikt po večini razumeli kot regionalno omejen in kratkotrajen. Ključni dejavnik na kapitalskih trgih tako ostaja enkrat na generacijo po obsegu viden investicijski cikel, povezan z umetno inteligenco. Hkrati pa kljub začasno doseženemu premirju vlagatelji (kljub močnemu odboju po objavi premirja) ostajajo optimistično previdni (ne panični!) ob pričakovanju daljšega obdobja višjih cen naftnih derivatov in potencialno kratkoročno povišanih inflacijskih pritiskov. Tokratno dogajanje potrjuje tezo, da so dandanes vlagatelji mnenja, da geopolitični šoki povzročajo volatilnost, a hkrati ne ogrozijo sistemske stabilnosti in jih kot takšne obravnavajo kot prehodne dogodke, in ne kot sprožilca recesije in dolgotrajnega medvedjega trga na trgu kapitala. Tako ohranjajo dolgoročni investicijski fokus, ki je trenutno povsem usmerjen v razvoj umetne inteligence. Torej, dolgoročni fokus vlagateljev ostaja pri razvoju umetne inteligence, ki je trenutno na prehodu iz faze programske inovacije (razvoj modelov) v kapitalsko intenzivno gradnjo infrastrukture, ki je pogoj za delovanje umetne inteligence na globalni ravni. Potrebna infrastruktura tako vključuje pomnilne čipe, podatkovne centre, proizvodnjo električne energije, hladilne sisteme in visokonapetostna omrežja. Po ocenah podjetij, vpletenih v razvoj umetne inteligence, se pričakuje, da bi skupne investicije v gradnjo infrastrukture do leta 2030 dosegle 7000 milijard dolarjev. OpenAI, Anthropic, xAI, Google DeepMind in Meta AI nadaljujejo razvoj modelov oziroma platform AI. Tako imenovani hiperskalerji, kot so Amazon, Meta, Google, Microsoft ipd., za leto 2026 napovedujejo investicije v višini 600 do 700 milijard dolarjev za gradnjo podatkovnih centrov. Podatkovni centri za delovanje potrebujejo napredne čipe in drugo ključno strojno opremo, katerih vodilni ponudnik je Nvidia. Napredni čipi za delovanje potrebujejo pomnilne čipe, katerih vodilni (in za zdaj edini) proizvajalci/razvijalci so ameriški Micron in korejska SK Hynix ter Samsung. Tajvansko podjetje TSMC in deloma tudi Samsung ter Intel so podjetja, ki omenjene čipe dejansko proizvajajo.
Ponudniki omrežij in sistemov podatkovnim centrom omogočajo hitro in obsežno izmenjavo podatkov. Da vse skupaj dejansko deluje, je pa potrebna električna energija, katere obseg in zanesljivost sta ključna in se že danes meri v gigavatih. Po pričakovanjih naj bi se obseg in zmogljivost podatkovnih centrov do leta 2030 glede na trenutno stanje večkrat podvojila, za kar se ocenjuje, da se bo globalna poraba električne energije v tem času podvojila. Za dosego potrebe po povpraševanju električne energije bodo pa potrebna enormna vlaganja v razvoj in učinkovito rabo energije, katerih glavni protagonisti so najbolj inovativna klasična industrijska podjetja in ne nazadnje tudi zadnji v verigi dobave električne energije, to pa so elektrodistribucijska podjetja.
Za vlagatelje ta mega investicijski cikel pomeni priložnosti tako za hitro rastoča podjetja, katerih delnice so bolj volatilne, kot tudi za klasična, kapitalsko intenzivna infrastrukturna podjetja, katerih temelj rasti bo povpraševanje po fizičnih dobrinah.
Ker poti od razvoja in gradnje celotnega ekosistema umetne inteligence nazaj ni več, so vlagatelji postali bolj potrpežljivi in dolgoročno naravnani in tudi zato ob geopolitičnih krizah ne reagirajo panično, temveč v nekoliko večjih popravkih v vrednosti delniških indeksov vidijo priložnost, in ne grožnje.
Vas zanimajo priložnosti za investiranje?
Vas zanima, kje se skrivajo priložnosti za investiranje v času sprememb? Prijavite se na brezplačen pogovor z našimi finančnimi strokovnjaki.