Vlagatelji pričakujejo IPO-je SpaceX, OpenAI in Anthropica

Avtor objave: Radivoj Pregelj

Datum objave:


Po desetletjih prevlade odkupov lastnih delnic se na borzo podajajo nekatera najvrednejša zasebna podjetja. Vlagatelji pozorno spremljajo SpaceX, OpenAI in Anthropic.

Raketa vzleta v nočno nebo nad oblaki, osvetljena z močnim plamenom motorjev in zvezdnatim ozadjem
Raketa vzleta v nočno nebo nad oblaki, osvetljena z močnim plamenom motorjev in zvezdnatim ozadjem

Po 22 letih krčenja števila izdanih delnic na ameriškem kapitalskem trgu, predvsem zaradi odkupov lastnih delnic, se zdaj odpira novo poglavje. Na borzo prihajajo nekatera najbolj prepoznavna in najhitreje rastoča tehnološka podjetja današnjega časa. Med njimi so Spacex, OpenAI in Anthropic. To so družbe, ki pomembno oblikujejo razvoj umetne inteligence, vesoljske industrije in prihodnjih tehnologij.

Prva in po vsej verjetnosti največja javna prodaja se bo zgodila v teh dneh, 12. junija. Muskov konglomerat, ki med drugim vsebuje podjetje za izdelavo vesoljskih plovil Spacex, mrežo satelitov Starlink, platformo umetne inteligence xAI in socialno omrežje X, naj bi bilo namreč vredno okrog 1750 milijard dolarjev. Oktobra naj bi sledili kotaciji podjetij Anthropic in OpenAI, ki pa naj bi bili skupno vredni toliko kot Spacex. V letošnjem letu naj bi se torej samo zaradi teh novih podjetij tržna kapitalizacija ameriškega trga povečala za skupaj 3500 milijard dolarjev. Za primerjavo se lahko pove, da znaša kapitalizacija ameriškega indeksa S&P 500 trenutno 62.000 milijard dolarjev, kar pomeni, da bi nove delnice predstavljale okrog pet odstotkov tega indeksa.

V resnici bo Spacex z javno prodajo zbral okrog 86 milijard svežega kapitala za financiranje razvojnih projektov, predvsem podatkovnih centrov. Prvi podatki kažejo, da je povpraševanje po teh delnicah zelo veliko. Tukaj so predvsem večji vlagatelji, kot so BlackRock, Fidelity pa arabski državni skladi kot tudi kitajski mali vlagatelji, ki čeprav ne smejo direktno vlagati v te delnice, iščejo obvode, da bi le prišli do njih. Dejansko bo na začetku zgolj pet odstotkov delnic teh družb na borzi, ko pa se drugo leto izteče moratorij za nekatere obstoječe vlagatelje, bo delnic v prosti prodaji veliko več.

V petih oz. petnajstih dneh naj bi bile delnice sprejete v indekse Nasdaq in FTSE, kar bo ustvarilo dodatno povpraševanje po delnicah v višini 14 milijard dolarjev. Za vključitev v indeks S&P 500 bo Spacex moral počakati še eno leto in moral bo ustvariti dobiček. Ta drugi pogoj ni tako samoumeven, saj družba, ki trenutna ustvarja zgolj 18 milijard dolarjev prihodkov, prikazuje skoraj pet milijard dolarjev izgube. Kazalniki so torej zelo napeti, samo razmerje cena proti prodaji znaša vrtoglavih 100. Trenutno analitiki vrednotenje opravičujejo s seštevkom vrednotenja posameznih enot, kjer polovica vrednosti odpade na Starlik satelitske sisteme, tretjina na platformo umetne inteligence xAI in ostalo na raketni sistem, ki sloni predvsem na viziji kolonizacije planeta Mars. Investicijska banka Goldman Sachs, ki vodi javno prodajo, ocenjuje, da bi lahko to podjetje čez pet let imelo prosti denarni tok v višini 72 milijard dolarjev. Ob tako visokem vrednotenju in velikih pričakovanjih se lahko marsikaj zalomi, podobno kot pri sorodni delnici Tesle. Tako da je najbolj realno pričakovati povišano volatilnost pri tej delnici.

Na borzi pa ne bo samo zanimivo spremljati dogajanja okrog Spacexa, ampak tudi dogajanje pri preostalih delnicah, predvsem pri tehnoloških velikanih Mag 7. V dneh pred kotacijo so namreč te družbe izgubile skupaj tisoč milijard vrednosti in eden izmed razlogov so bile vsekakor tudi prodaje pri vlagateljih, ki želijo preusmeriti denar v nove družbe. Po drugi strani so nove izdaje Spacexa, OpenAI, Anthropica in Googla znašale skupaj okrog 400 milijard dolarjev.

Leto 2026 bo zato verjetno ostalo zapisano kot leto, ko je nova generacija tehnoloških podjetij stopila na svetovne kapitalske trge. Če so zadnje desetletje zaznamovala podjetja, kot so Apple, Microsoft, Nvidia in Amazon, bodo prihodnja leta morda pripadala novim imenom. Za vlagatelje to pomeni predvsem več možnosti, širši nabor kakovostnih naložb in nov investicijski cikel, ki ga bo poganjal razvoj umetne inteligence in naprednih tehnologij.

Uporabnik rešitev podjetja Anthropic zelo hitro ugotovi, kako zmogljivo orodje ima pred seboj. Delo, ki je prej zahtevalo več oseb z različnimi znanji in veliko časa, se lahko v določenih primerih opravi v nekaj urah ali dneh. Videti je, da še bolj razširjeno in hitrejšo uporabo rešitev UI omejujejo le dostop do rešitev UI, izkušnje pri pisanju navodil in regulacija. Obstaja pa še ena omejitev – nezaupanje uporabnikov, zaradi katerega se rešitve UI uporabljajo manj, kot bi se lahko.

Pomembno vprašanje je, ali je manjše zaupanje v ugotovitve UI v resnici problem. Kaj, če je to ključni dejavnik učinkovite uporabe UI pri sprejemanju odločitev? Dva raziskovalca s poslovne šole Wharton (Steven D. Shaw in Gideon Nave) sta letos objavila raziskavo o vplivu UI na človeško mišljenje. Ugotovila sta, da človeško mišljenje zaradi UI prehaja iz sistema dveh stebrov, pri katerem je prvi steber hitra intuicija, drugi pa počasno premišljevanje, v sistem treh stebrov, pri čemer je dodatni steber umetno mišljenje. Problem je tako imenovana kognitivna predaja oziroma nekritično prevzemanje odgovorov UI brez lastne presoje. Izkazalo se je, da je ravno zaupanje v umetno inteligenco glavni dejavnik tveganja. Med dejavniki, ki zmanjšujejo tveganje, so po drugi strani nagnjenost k napornemu razmišljanju, fluidna inteligenca in ugodne okoliščine (na primer manjši časovni pritisk in povratne informacije).

Za investitorje razvoj na področju UI pomeni opazno hitrejši dostop do obsežnih in urejenih podatkov ter ugotovitev, ki lahko pomagajo pri oblikovanju investicijskih odločitev. Hkrati pa je to eno od področij, na katerih so cene napačnih odločitev lahko zelo visoke. Nekritična uporaba navidezno verodostojnih informacij, ki jih ponudi UI, in sprejemanje odločitev v časovni stiski – vse to zvišuje verjetnost pretirane samozavesti, ki ni podprta z dejstvi. Če pa temu dodamo še sistemski vidik, pri katerem napake posameznikov postanejo usklajene, postane tveganje nedoseganja investicijskih ciljev problem, ki presega posameznika.

UI je orodje, ki ga bomo uporabljali tudi v prihodnje. Treba pa se ga je naučiti pravilno uporabljati. Ključno je, da je uporabnik sposoben prepoznati, kdaj UI analizo izboljša, kdaj pa zgolj prepričljivo oblikuje nepopoln ali napačen odgovor. Tako profesionalni kot tudi neprofesionalni investitorji morajo pri razvoju investicijskih procesov in vključevanju UI vanje vgraditi ustrezne zaščitne mehanizme. Mednje lahko sodijo, na primer, preverjanje virov, ločevanje faze ustvarjanja idej od faze odločanja, preverjanje izračunov, iskanje nasprotnih argumentov in jasna opredelitev primerov, v katerih odločitev ne sme temeljiti le na odgovoru UI. Cene napak so lahko izjemno visoke, zato se je vredno potruditi.

Vas zanimajo priložnosti za investiranje?

Vas zanima, kje se skrivajo priložnosti za investiranje v času sprememb? Prijavite se na brezplačen pogovor z našimi finančnimi strokovnjaki.