Če se dogodku niste pridružili v živo, smo pripravili kratek povzetek vsebine, še vedno pa si lahko ogledate posnetek webinarja. V njem boste dobili vpogled v delovanje vzajemnih skladov, izvedeli tudi kakšno podrobnost, ki je v povzetku nismo zajeli, in ugotovili, da finančni strokovnjaki niso nujno strogi in nerazumljivi.
1. mit: Investiranje je samo za bogate.
Za prvi korak ne potrebujemo jahte niti milijonov na računu. Potrebujemo odločitev in nekaj potrpljenja.
Investiranje je lahko dostopno tudi z manjšimi zneski. Pomembno je, da najprej razmislimo o svojih osebnih financah in določimo, koliko lahko namenimo za prihodnost.
Načrtovanje osebnih financ – prvi korak
Najprej vzpostavimo nadzor nad svojimi financami:
• Denarni tok: prejemki – izdatki = neto denarni tok.
• Spremljamo prihodke, odhodke in varčevanje, na primer s pomočjo Excelove preglednice.
• Ne porabimo več, kot zaslužimo.
• Mislimo tudi na prihodnost, ne samo na sedanji trenutek.
Zakaj sploh investirati?
Najprej opredelimo svoj cilj. To je lahko:
• nakup doma,
• likvidnostna rezerva,
• potovanje,
• večje naložbe,
• skrb za otroke ali vnuke,
• pokojnina,
• sprotne potrebe ali zdravje.
Ana je varčevala za nakup stanovanja oziroma za lastna sredstva, ki so pri najemu stanovanjskega kredita še kako pomembna. Damir razmišlja o predčasni upokojitvi, višji pokojnini, kratkoročnih potovanjih in skrbi za otroka.
Za lažje načrtovanje lahko uporabimo vlagateljski kalkulator Triglav Investments.
2. mit: Za investiranje potrebuješ veliko denarja.
Pomembnejša od zneska je rutina. Majhni, ponavljajoči se vložki skozi leta lahko naredijo več kot en velik vložek, ki nikoli ne pride na vrsto.
Koliko lahko namenimo na mesec?
Pri investiranju je pomembno, da znesek prilagodimo svojim finančnim zmožnostim. Investiranje ne sme tako obremeniti družinskega proračuna, da bi ogrozilo vsakodnevno življenje.
Mesečna vplačila lahko glede na svoje zmožnosti zvišamo, znižamo ali začasno ustavimo. Če imamo nadzor nad financami, lažje najdemo sredstva za investiranje in uresničevanje svojih ciljev.
Kako lahko varčujemo?
• Z enkratnimi vplačili.
• Z rednimi mesečnimi vplačili oziroma z varčevalnim načrtom.
• S kombinacijo enkratnih in mesečnih vplačil.
Enkratna vplačila
Enostavno vplačamo in sredstva pustimo investirana. Donosnost je dolgoročno praviloma višja od donosnosti bančne vezave, vseeno pa je pomembno razumeti, da so tudi pri enkratnem vplačilu prisotna nihanja.
Mesečno varčevanje
Pri mesečnem varčevanju lahko uporabljamo metodo povprečnega stroška oziroma DCA. Ko je vrednost enote premoženja (VEP) nizka, za enak znesek kupimo več enot, ko je visoka, pa manj.
Če vsak mesec vložimo enak znesek, se na dolgi rok oblikuje povprečna nakupna cena enot.
Kombinacija vplačil
Občasna enkratna vplačila dajo dodaten pospešek našim rednim mesečnim vplačilom.
Obrestnoobrestni učinek
Pri investiranju se donosi kopičijo in ustvarjajo dodatne donose. Daljše obdobje investiranja poveča učinek obrestnoobrestnega računa.
3. mit: Investitor mora poznati vse finančne izraze.
Ni treba brati borznih grafov. Razumeti moramo, v kaj vlagamo, koliko tveganja lahko sprejmemo in za koliko časa. Vse ostalo lahko vprašamo.
Zakaj vlagati v vzajemne sklade?
Pomembna sta razpršenost naložb in aktivno upravljanje.
- Posamična naložba brez aktivnega upravljanja
Če odpremo trgovalni račun in kupimo eno delnico, moramo sami skrbeti za svoje naložbe:
• sami izbiramo in kupujemo finančne instrumente,
• za spremljanje trgov potrebujemo čas,
• obstaja tveganje, da se na spremembe odzovemo prepozno – pri nakupu ali prodaji,
• posamična naložba je lahko povezana z večjim tveganjem. - Aktivno upravljanje in razpršene naložbe
Pri aktivno upravljanih vzajemnih skladih so sredstva razpršena med različne vrednostne papirje. V portfelju je na desetine različnih delnic (če govorimo o delniških skladih).
Strokovno usposobljena ekipa upravljavcev in analitikov:
• spremlja dogajanje na kapitalskih trgih,
• išče podjetja s potencialom za rast,
• ocenjuje podjetja, ki poslujejo slabše,
• spremlja makroekonomske razmere, inflacijo, stopnjo brezposelnosti, geopolitične razmere in druge dejavnike.
4. mit: Investiranje je preveč zapleteno – vse moram upravljati sam.
Pomemben dejavnik pri izbiri načina investiranja je stopnja samostojnosti, ki jo želimo oziroma zmoremo prevzeti. Pri samostojnem investiranju mora vlagatelj izbrati naložbe, oddati naročilo za nakup in spremljati svoje naložbe.
Pri vzajemnih skladih, ki jih upravlja družba za upravljanje, pa vlagatelju poleg upravljanja naložb zagotovijo tudi podporo in svetovanje.
5. mit: Naložbe bodo vedno rasle.
Naložbe so vedno podvržene nihanjem. Njihova vrednost ne bo vedno rasla – spremljajo jih obdobja korekcij, rasti in padcev.
Ključ do doseganja dolgoročnih ciljev sta čas in vztrajnost. Pomembno je, da se ob morebitnih padcih ne odzovemo prenagljeno, saj lahko s tem zamudimo tudi obdobja okrevanja trgov. Držimo se svojega cilja in naložbene strategije ter vztrajamo.
Zgodovinsko so bila obdobja korekcij po navadi krajša od obdobij rasti.
Skupni izziv: inflacija
Denar v nogavici ali na bančnem računu zaradi inflacije izgublja kupno moč. Inflacija nam jo ves čas nekoliko odžira. Inflacija je splošna rast cen izdelkov in storitev, zaradi katere lahko z enim evrom kupimo manj kot prej.
• Inflacija od začetka oktobra 2021 do konca oktobra 2026: 26,1 % (vir: SURS).
• Čeprav bo čez deset let na računu še vedno 10.000 evrov, je vprašanje, kolikšna bo kupna moč tega denarja.
• Plače ne rastejo z enakim tempom kot inflacija.
• Rast cen energentov lahko vpliva na inflacijo, saj velik del sredstev namenimo energiji.
• Shrinkflacija: izdelek se zmanjša, cena pa ostane enaka ali se ne zmanjša sorazmerno.
Uradna inflacija, ki jo izračunava SURS, se lahko razlikuje od inflacije, ki jo občutimo v vsakdanjem življenju. Na osebni občutek vpliva predvsem sprememba cen izdelkov in storitev, ki jih pogosto kupujemo.
6. mit: Ko enkrat investiram, je moj denar vezan.
Pri vzajemnih skladih praviloma ne gre za časovno vezavo, kot jo poznamo pri bančnih depozitih. Glede na pravila sklada lahko zahtevamo izplačilo vseh ali dela sredstev. Ko dosežemo finančni cilj, lahko razmislimo o izplačilu. Čas izplačila in morebitni stroški so odvisni od pravil sklada.
Kako pametno določiti prioritete?
Vsak ima v posameznem življenjskem obdobju drugačne prioritete. Investiranje ne sme preveč obremeniti družinskega proračuna.
Mesečna vplačila lahko prilagajamo svojim finančnim zmožnostim. Z nadzorom nad financami lažje najdemo sredstva za investiranje in določimo cilje.
7. mit: Za investiranje sem že prepozen.
Idealno je začeti čim prej – tudi starši lahko varčujejo za otroka. Nikdar pa ni prepozno: začnemo lahko zdaj.
Pri investiranju sta pomembni doslednost in navada, da redno nekaj dajemo na stran. Prej ko začnemo, več časa ima denar za rast. Za dosego istega cilja so lahko zato potrebni manjši mesečni zneski.
Ne čakajte na boljšo priložnost
Še več o vzajemnih skladih, investiranju, inflaciji pa si oglejte v posnetku webinarja.