Tri mesece po izbruhu vojne med ZDA, Izraelom in Iranom svetovni kapitalski trgi še vedno nihajo v ritmu novic z Bližnjega vzhoda. Premirje, ki velja od začetka aprila, ostaja krhko, Hormuška ožina – ključna arterija, skozi katero se pretaka približno petina svetovne nafte – pa še zdaleč ni v celoti odprta za nemoten promet. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem tednu izmenično napovedoval skorajšnji dogovor in nove vojaške udare, kar je vlagatelje ujelo v značilno povratno zanko upanja in razočaranja.
Trump je ujet v primežu dveh silnic: Teheran zahteva sprostitev 24 milijard dolarjev zamrznjenega premoženja in dokončno ustavitev napadov, medtem ko republikanski jastrebi pritiskajo, naj »dokonča začeto« ali vsaj ne podpiše slabega sporazuma. Posledica je nihanje med obljubami o tik pred zdajci sklenjenem dogovoru in grožnjami o ponovni vojaški eskalaciji. V sredo so ameriške sile izvedle nove udare na iranske tarče, Iran pa je odgovoril s ciljanjem na ameriške baze – vse to le nekaj ur za tem, ko je Trump v Beli hiši izjavil, da slabega dogovora ne bo sklenil.
Na trgu nafte se to odraža v izrazito povišani volatilnosti. Brent je v začetku tedna ob upanju na premirje padel proti 89 dolarjem za sod, sredi tedna pa ob novih napadih ponovno poskočil proti 98 dolarjem. Od izbruha konflikta konec februarja je cena nafte pridobila približno 45 odstotkov, kar opazno dviguje cene goriv in pritiska na globalno inflacijo. Posledice za monetarno politiko so neposredne. Tudi če se mirovni sporazum sklene, bodo višje cene energentov inflacijo verjetno držale na povišanih ravneh dlje, kot so trgi pričakovali pred vojno. Guvernerka ameriške centralne banke Lisa Cook je ta teden opozorila, da inflacija drsi v napačno smer in da je pripravljena obrestne mere celo dvigniti, če bo pritisk vztrajal. Donosnost ameriških desetletnih obveznic se je stabilizirala okoli 4,5 odstotka, nemških pa pri treh odstotkih, kar kaže, da trg postopoma opušča pričakovanja po hitrih znižanjih obrestnih mer.
Kljub geopolitični megli delniški trgi vztrajno lovijo nove vrhove. Indeks S&P 500 se giblje blizu rekordnih 7520 točk, pri čemer so analitiki pri Goldman Sachsu napoved ob koncu leta dvignili na 8000 točk, podobno kot Morgan Stanley in Deutsche Bank. Glavni razlog ni mir, temveč dobiček: prva četrtina je prinesla najboljšo rast dobičkov v več kot štirih letih, pri čemer veteran Ed Yardeni govori o »FEMO« – fenomenalni dobičkovni dinamiki, ki je nadomestila prejšnji strah pred zamujanjem (FOMO). Vlagatelji presenetljivo enotno pozitivno gledajo na borzne trge, kar je v zgodovini pogosto pomenilo klic k previdnosti.
Trenutna slika je dvojna: dobički podpirajo delnice, geopolitika pa vzdržuje višjo strukturno inflacijo in s tem višje obrestne mere. Ključno vprašanje za prihodnje tedne ni, ali bo sporazum sklenjen, temveč ali bo Hormuška ožina dejansko polno odprta. Brez tega cene nafte ne bodo trajno padle, centralne banke pa ne bodo dobile manevrskega prostora za sproščanje pogojev. Kljub vsem zapletom verjamemo, da bo skupni interes vseh vpletenih – ameriške volivce, arabske zaveznike in oslabljen iranski režim – sčasoma pripeljal do vsaj omejenega dogovora. Do takrat pa ostaja recept za vlagatelje znan: razpršenost portfelja, previdnost pri energetsko občutljivih sektorjih in spremljanje pretoka tankerjev skozi ožino, ki je trenutno najbolj poveden inflacijski kazalnik na svetu.
Vas zanimajo priložnosti za investiranje?
Vas zanima, kje se skrivajo priložnosti za investiranje v času sprememb? Prijavite se na brezplačen pogovor z našimi finančnimi strokovnjaki.