Kaj pričakovati na delniških trgih v prihodnjih mesecih

Če me danes, v luči aktualnega dogajanja, vprašate, kam se giblje ameriški delniški trg, je moje stališče jasno: najverjetnejša smer za delnice je navzgor, pri čemer pričakujem močno rast v juliju. Čeprav mediji trenutno veliko pozornosti namenjajo geopolitičnim posledicam dogovora med ZDA in Iranom, svoj pogled gradim predvsem na tržnih dejavnikih in najnovejših podatkih.

Večina vlagateljev po mojem mnenju spregleda širšo sliko glede začasnega dogovora med ZDA in Iranom. Tudi če je ta predstavljen zgolj kot 60-dnevno podaljšanje ali začasno premirje, pomeni pomembno zmanjšanje geopolitičnega tveganja. Motnje v prometu skozi Hormuško ožino so močno prizadele svetovno trgovino in dodatno spodbudile inflacijske pritiske prek višjih cen energije. Trgi po mojem mnenju podcenjujejo verjetnost hitre normalizacije razmer. Ko bo pomorski promet skozi ta ključni energetski koridor ponovno stekel brez omejitev, bo to pomembno razbremenilo energetske trge, znižalo cene nafte in ustvarilo pogoje za širšo rast delniških trgov.

Kratkoročna volatilnost ob koncu junija vlagateljev ne bi smela prestrašiti. Trg trenutno absorbira več pomembnih tehničnih dejavnikov hkrati: največji zapad opcijskih pogodb v zgodovini finančnih trgov (v vrednosti približno 8,3 bilijona ameriških dolarjev), četrtletno rebalansiranje pokojninskih skladov in pomembno prerazporejanje institucionalnih portfeljev. Takšni dogodki ustvarjajo veliko kratkoročnega »šuma«, ki je posledica kapitalskih tokov in ne sprememb v gospodarskih temeljih. Zato morebitne kratkoročne padce vidim predvsem kot priložnost za nakupe pred naslednjim večjim premikom navzgor.

Po zaključku junija se sezonska slika občutno izboljša. Prvi julij namreč pomeni začetek novega cikla razporejanja kapitala. Na trge tradicionalno pritečejo sveža sredstva iz pokojninskih prispevkov, ciljnih skladov, pasivnih naložbenih strategij in sistematičnih hedge skladov. Zgodovinsko gledano to predstavlja močan pozitiven sezonski dejavnik, zlasti v prvih dveh tednih julija. Statistika je pri tem zgovorna: indeks S&P 500 je zaključil višje v vsakem od zadnjih enajstih julijev, indeks Nasdaq 100 pa je v tem obdobju zrasel v sedemnajstih od zadnjih osemnajstih let.

Ta optimistični pogled podpirata tudi dva pomembna vira povpraševanja, ki za zdaj ne kažeta znakov upočasnjevanja. Prvič, aktivnost malih vlagateljev na trgovalnih platformah ostaja na zgodovinsko visokih ravneh, julij pa je tradicionalno eden njihovih najbolj aktivnih mesecev. Drugič, ameriška podjetja so letos odobrila že več kot 925 milijard dolarjev odkupov lastnih delnic, kar predstavlja najhitrejši tempo doslej. Približno 57 % teh odkupov prihaja iz tehnološkega in finančnega sektorja, ki imata tudi največjo utež v ključnih delniških indeksih.

Moja ključna ugotovitev je zato naslednja: dogovor med ZDA in Iranom predstavlja temeljni sprožilec za zmanjšanje skrbi glede energetsko pogojene inflacije, medtem ko bodo julijski prilivi institucionalnega in zasebnega kapitala delovali kot mehanizem za nadaljnjo rast delniških trgov. Kratkoročna nihanja ob koncu junija vidim predvsem kot priložnost za povečevanje izpostavljenosti delnicam pred močnejšim začetkom druge polovice leta.

Kaj pa Evropa?

Če pogledamo evropske delniške trge, moj optimistični pogled ni nič manj izrazit – nasprotno, še okrepi se, čeprav iz nekoliko drugačnih razlogov. Medtem ko zgodbo ameriškega trga poganjajo tehnološka podjetja in prilivi malih vlagateljev, je evropska zgodba predvsem zgodba gospodarskega okrevanja.

Potencialni dogovor med ZDA in Iranom bi lahko predstavljal natanko tisti katalizator, na katerega so evropski trgi čakali. Indeks Euro Stoxx 50 se že približuje svojemu drugemu najvišjemu zaključku v zgodovini. Če dogovor za ZDA pomeni razbremenitev, bi lahko za Evropo predstavljal pravo gospodarsko rešilno bilko. Evropsko gospodarstvo je namreč precej bolj občutljivo na stroške energije kot ameriško, saj nima primerljive domače proizvodnje nafte in plina. Motnje v Hormuški ožini so prizadele evropske dobavne verige in ponovno okrepile inflacijske pritiske. Z normalizacijo pomorskega prometa in umirjanjem cen nafte bodo največ pridobila evropska industrijska podjetja, predvsem v Nemčiji in Franciji, saj se bodo njihove marže hitro izboljšale.

Na trgu že opažamo prve znake tega premika: del kapitala se umika iz energetskih velikanov, kot sta Shell in BP, ter se preliva v tehnološka, industrijska in potrošniška podjetja.

Pomembno je tudi pogledati onkraj naslovov o Evropski centralni banki. ECB je sicer prvič po skoraj treh letih zvišala obrestne mere in nakazala restriktivnejšo denarno politiko tudi v prihodnjih letih. Običajno bi to vlagatelje zaskrbelo, vendar je bil odziv trga ravno obraten – evropske delnice so zrasle za več kot odstotek. Trg očitno verjame, da je gospodarstvo evrskega območja dovolj robustno, da prenese višje obrestne mere. Takšno okolje je posebej ugodno za evropske banke in finančne institucije, ki imajo bistveno večjo utež v evropskih indeksih kot v tehnološko usmerjenem indeksu S&P 500.

Poleg tega ostaja vrednotenjska razlika med ameriškimi in evropskimi delnicami zgodovinsko velika. Evropske delnice so v primerjavi z ameriškimi še vedno relativno poceni. Ker indeks Stoxx Europe 600 kaže veliko odpornost in že več tednov beleži pozitivne donose, številni globalni upravljavci premoženja ugotavljajo, da so premalo izpostavljeni Evropi. Ko se bo z začetkom julija začel nov cikel razporejanja kapitala, bi lahko pomemben del institucionalnega denarja poiskal prav evropske delnice zaradi njihove privlačnejše vrednotenosti.

Moj zaključek za Evropo je zato jasen: evropskega trga ne bi smeli obravnavati zgolj kot dopolnilo ameriškemu. Kombinacija nižjih stroškov energije zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in močnega bančnega sektorja, ki mu koristijo višje obrestne mere, ustvarja zelo ugodno okolje za evropske delnice. Julij bi zato lahko prinesel izrazito rast cikličnih sektorjev na obeh straneh Atlantika.