Investicije v umetno inteligenco ohranjajo dinamiko

Poleg tega so na sporedu še pomembne monetarne odločitve v Združenih državah Amerike in Evropi ter usmeritve centralnih bank za naprej. Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je na zasedanju v sredo pustila obrestne mere nespremenjene, s čimer je nakazala previdnost pred vmesnimi volitvami v ZDA. Hkrati predsednik Feda ni dal jasnega signala o morebitnem dvigu obrestnih mer na decembrski seji, je pa izpostavil, da bo zbiranje dodatnih informacij pomagalo določiti ustrezno naravnanost denarne politike za pravočasno vrnitev inflacije k 2-odstotnemu cilju. Tudi Evropska centralna banka je obrestno mero ohranila nespremenjeno in opozorila na tveganje višjih cen energentov, kar bi lahko vodilo v višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast.

Dodatno negotovost in previdnost na kapitalske trge prinaša neposredna bližina vmesnih volitev v ZDA (3. novembra). Ankete kažejo, da bodo demokrati verjetno dobili večino v predstavniškem domu, boj za senat pa je tesnejši. Velja pa poudariti, da bo Trump tudi, če bodo demokrati prevzeli nadzor tako nad predstavniškim domom kot nad senatom, še vedno ohranil pravico do veta. To bi pomenilo, da bi se uresničevanje zamisli ameriškega predsednika upočasnilo, ne bi pa nujno pomenilo političnega preobrata v povsem drugo smer.

Ne glede na politične okoliščine je močno v ospredju sezona objav poslovnih rezultatov za tretje četrtletje (Q3). Ameriški tehnološki velikani, kot so Microsoft (MSFT), Alphabet (GOOGL) in Meta Platforms (META), so podatke o poslovanju predstavili ta teden. Številke potrjujejo izjemno rast prihodkov v oblačnih storitvah in umetni inteligenci. Vendar pa so vlagatelji postali pozorni tudi na druge segmente poslovanja. Microsoft je presegel pričakovanja glede dobička in prihodkov v vseh segmentih, nadaljuje pa se tudi visoka rast oblačne platforme Azure. Višjo rast od pričakovanj so napovedali tudi za tekoče, zadnje letošnje četrtletje. Sicer obsežne kapitalske naložbe (CapEx) v infrastrukturo za umetno inteligenco so bile nekoliko nižje od napovedanih, vendar ne zaradi zmanjševanja naložb, ampak zaradi omejitev pri dobavah. Podjetje je v ponedeljek tudi najavilo, da približno 60.000 zaposlenim ponuja možnost prostovoljnega odhoda iz podjetja z odpravnino, kar predstavlja več kot četrtino (okoli 27 %) vseh zaposlenih. S to potezo naj bi privarčevali 12–15 milijard dolarjev letno (ocena analitikov). Še večjo rast pri oblačnih storitvah je izkazal Alphabet (Google), vendar so drugi, tradicionalni segmenti nekoliko zaostali, zaradi naložb pa je bil tudi prosti denarni tok negativen, kar je po objavi povzročilo precejšen padec delnice. Kljub temu naložb v letu 2026 ne bodo zniževali, v letu 2027 pa naj bi jih celo občutno povečali.

Dinamika objav je v Evropi nekoliko počasnejša. Med večjimi družbami sta rezultate ta teden objavili farmacevtski družbi Novartis in GSK (prej GlaxoSmithKline). Novartis je predstavil zelo solidne rezultate, ki jih poganjajo ključni inovativni izdelki, kot so zdravila za zdravljenje raka dojke in multiple skleroze ter radioligandna terapija za zdravljenje raka. Rast prihodkov je bila 4-odstotna, osnovni (core) dobiček iz poslovanja pa se je povečal za 11 %. Podjetje je zvišalo napoved osnovnega dobička iz poslovanja za celotno leto, napoved rasti prihodkov pa je ohranilo. Podobno rast prihodkov je zabeležila tudi britanska farmacevtska družba GSK.

Kljub precej visoki volatilnosti trgov ameriška indeksa S&P 500 in Nasdaq Composite nihata blizu zgodovinskih vrhov (Nasdaq 100 nekoliko bolj oddaljen), sektorsko gledano pa so se razmerja občutno spremenila z rotacijo iz tehnološkega sektorja. Ob še naprej izjemni rasti dobičkov v tehnološkem sektorju postajajo vrednotenja tega sektorja na sedanjih ravneh v zgodovinski primerjavi spet razmeroma privlačna.