Glavni krivec so seveda motnje v dobavi nafte zaradi konflikta z Iranom. Promet skozi Hormuško ožino – eno ključnih arterij svetovne trgovine z nafto – se je skoraj ustavil, na morju pa je obstalo okoli 300 tankerjev. Nafta Brent je ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu ponovno presegla mejo 100 dolarjev na sod, potem ko so napadi na tankerje in energetsko infrastrukturo dodatno ogrozili dobavne poti. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo trenutne motnje prizadenejo približno 7,5 odstotka globalne ponudbe nafte, kar predstavlja največjo motnjo na energetskem trgu v sodobni zgodovini.
V prizadevanju za stabilizacijo energetskih trgov so države članice Mednarodne agencije za energijo odobrile največje sproščanje strateških naftnih rezerv v zgodovini – kar 400 milijonov sodov nafte. Kljub temu so finančni trgi skeptični glede učinkovitosti tega ukrepa. Sproščanje rezerv lahko kratkoročno zagotovi dobavo, cen pa ne more bistveno znižati, saj ne rešuje temeljnega problema – negotovosti glede transporta energije iz Perzijskega zaliva. Bloombergovi ekonomisti so ocenili, da bi mesečna zapora Hormuške ožine lahko dvignila ceno nafte proti 105 dolarjem, medtem ko bi trimesečna motnja lahko povzročila skok cen tudi proti 160 dolarjem za sod. Ključno je torej trajanje konflikta in ne obljube ali ukrepi politike.
Zadnji podatki o inflaciji za vlagatelje niso več relevantni, saj bo vpliv energetskega šoka viden šele v marčevskih podatkih, ki bodo objavljeni aprila. Višje cene energije bodo okrepile inflacijske pritiske, kar zmanjšuje verjetnost hitrega znižanja obrestnih mer v ZDA. Denarni trgi trenutno pričakujejo le eno znižanje obrestnih mer v letu 2026 za ZDA, kar je bistveno manj od pričakovanj na začetku leta. V Evropi pa terminske pogodbe kažejo celo na možnost višanja obrestnih mer. To se finančno odraža v zahtevanih donosih obveznic ki so ponovno začeli rasti ter v Evropi dosegajo že najvišje ravni v zadnjem letu dni.
Nivoji nafte, ki bi vztrajali nad ceno 120 ali 130 dolarjev za sod dlje časa bi lahko začeli hromiti potrošnjo, kar bi privedlo do zmanjšanja gospodarske rasti, zato ne preseneča dejstvo, da se je v besedišču centralnih bank in analitskih hiš zopet začela pojavljati beseda stagflacija. Konflikt na Bližnjem vzhodu ni zgolj regionalna kriza – zaradi ključne vloge regije pri globalni dobavi energije ima neposreden vpliv na inflacijo, monetarno politiko in vrednotenja finančnih sredstev. Za vlagatelje to pomeni predvsem eno: obdobje povečane volatilnosti se verjetno še ni končalo. Dokler bo pretok nafte skozi Hormuško ožino omejen in dokler bo tveganje širšega konflikta ostalo prisotno, bodo energija, inflacija in obrestne mere ostale osrednje teme globalnih kapitalskih trgov. Čeprav je možnih veliko scenarijev, zaradi globalnih posledic ter interesa vseh vpletenih verjamemo da se bo konflikt v naslednjih tednih umiril, ali pa se bodo vzpostavile alternativne poti za dobavo nafte, s tem pa se bo umirila tudi volatilnost na trgih.
Vas zanimajo priložnosti za investiranje?
Vas zanima, kje se skrivajo priložnosti za investiranje v času sprememb? Prijavite se na brezplačen pogovor z našimi finančnimi strokovnjaki.