Posledice dolgotrajnega konflikta so vse bolj vidne tudi v svetovnem gospodarstvu. Motnje v dobavi nafte in plina zvišujejo cene energentov, kar krepi inflacijske pritiske. Evropa je na tem področju še posebej ranljiva zaradi svoje odvisnosti od uvoza energentov. Po prvi oceni Eurostata se je avgusta medletna inflacija v območju z evrom zvišala na 3,3 odstotka, k čemur je pomembno prispevala 14,3-odstotna rast cen energije. Na drugi strani se je jedrna inflacija, ki ne vključuje energije, hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, znižala na 2,4 odstotka. Energetski šok, povezan s konfliktom na Bližnjem vzhodu, tako ostaja pomemben vir inflacijskih pritiskov v območju z evrom. Evropska centralna banka (ECB) je zaradi poslabšanih inflacijskih obetov že junija zvišala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Ta četrtek pa jih je še dodatno zvišala za 25 bazičnih točk. ECB pri tem opozarja, da konflikt na Bližnjem vzhodu še naprej ustvarja inflacijske pritiske in da bo inflacija daljše obdobje ostala precej nad njenim dvoodstotnim ciljem.
Da pritiski na energetskih trgih ne bodo hitro popustili, nakazuje tudi ocena ameriške uprave za energetske informacije (EIA). Ta ocenjuje, da se motnje na Bližnjem vzhodu pomembno zmanjšale ponudbo nafte na svetovnem trgu. Avgusta je bilo zaradi teh motenj začasno iz proizvodnje izločenih približno 6,7 milijona sodov nafte na dan. EIA pričakuje, da bodo omejitve trajale tudi v zadnjem četrtletju letošnjega leta, ko naj bi izpad proizvodnje znašal okoli 5,7 milijona sodov na dan. Zaradi manjše ponudbe se zmanjšujejo tudi svetovne zaloge nafte, zato EIA pričakuje, da bodo cene ostale povišane tudi v začetku leta 2027, nato pa naj bi se ob postopni normalizaciji naftnih tokov in ponovnem povečevanju zalog začele zniževati.
Na gibanje cene pa ne vpliva le ponudba, temveč tudi povpraševanje. V tem kontekstu je pomemben položaj Kitajske, največje svetovne uvoznice nafte. Od začetka konflikta je Kitajska močno zmanjšala nakupe surove nafte na svetovnem trgu in del svojih potreb pokrivala iz lastnih zalog, s čimer je prispevala k blaženju pritiska na svetovni naftni trg. Od julija dalje pa se je uvoz surove nafte ponovno začel povečevati. Avgusta je bil tako za 6,2 % višji kot julija, vendar je kljub temu ostal na razmeroma nizki ravni in bil za 23,4 % nižji kot v enakem obdobju lani. Če bi Kitajska v prihodnje ponovno povečala povpraševanje po nafti na svetovnem trgu, bi to lahko povzročilo dodaten pritisk na rast cen.
Poleg kratkoročnih motenj pa so energetski trgi soočajo tudi z dolgoročnejšo rastjo povpraševanja po električni energiji. K temu vse pomembneje prispeva hiter razvoj umetne inteligence, zaradi katere si največja tehnološka podjetja prizadevajo zagotoviti dolgoročne in zanesljive vire električne energije za delovanje podatkovnih centrov in druge infrastrukture povezane z umetno inteligenco. Ameriško tehnološko podjetje Google je ta teden napovedalo najmanj 13 milijard evrov naložb v digitalno infrastrukturo na Finskem v prihodnjih dveh letih. Gre za njegovo največjo investicijo v Evropi. Ob tem je s finskim energetskim podjetjem Fortum sklenil 22-letni dogovor o odkupu električne energije, ki naj bi podprl podaljšanje obratovanja jedrske elektrarne Loviisa. Razvoj umetne inteligence tako ni povezan zgolj z naložbami v podatkovne centre, temveč zahteva tudi velike količine zanesljive električne energije.
Vas zanimajo priložnosti za investiranje?
Vas zanima, kje se skrivajo priložnosti za investiranje v času sprememb? Prijavite se na brezplačen pogovor z našimi finančnimi strokovnjaki.