FED zvišal obrestno mero

Prav tako pa bo zasedanje dalo nek uvid v povzetek gospodarskih napovedi FED-a, kar bo tudi nakazovalo prihodnjo denarno politiko Konflikt na Bližnjem vzhodu, za katerega se je že pred meseci smatralo da ni več faktor tveganja in da se bo oskrba z nafto spet normalizirala, se je namreč spet nevarno razplamtel. Predvsem napad na naftovod preko Savdske Arabije, za katerega se je domnevalo, da bo postal obvod za nafto preko Hormuške ožine – je delno zaprl naftne poti in povišal tveganja glede oskrbe z nafto v bodoče. Tveganje višje inflacije so zaznali tudi obvezniški trgi, saj se je donosnost 10 letne ameriške državne obveznice povišala že preko 5 odstotkov, 30 letna pa kotira skoraj že z 5,4 odstotno donosnostjo.

Vse te premike na kapitalskih trgih je prineslo gibanje cene črnega zlata v zadnjih 3 mesecih. Tako se je sodček nafte Brent od julija letos, ko so trgi smatrali, da je konflikt z Iranom bolj kot ne končan – povišal iz 70 dolarjev na skoraj 110 dolarjev, kar je rast več kot 50 odstotkov. V samo ceno komercialnih energentov se višja cena nafte na terminskih trgih prelije razmeroma hitro, kar tudi občutimo ob torkovih obiskih bencinskih servisov. Nekoliko pa je daljši zamik oz. vpliv na ceno pri končnih izdelkih na trgovskih policah, kar ponavadi traja od 3 do 6 mesecev. Tega nenadnega učinka se najbolj bojijo centralne banke, zato še relativno »majhen požar« poizkušajo gasiti z za kapitalske trge nepriljubljenim ukrepom – to je višanjem cene denarja. 

V preteklem tednu pa je odmevala tudi razprava o varnosti umetne inteligence, potem ko je izvršni direktor Anthropica Dario Amodei pozval k bolj premišljenemu tempu razvoja najnaprednejših AI modelov in k večji vlogi regulatorjev. Njegov poziv je sledil odhodu raziskovalca Jacoba Coxona, ki je Anthropic zapustil zaradi pomislekov, da podjetje pri razvoju zmogljivejših modelov ne ravna dovolj odgovorno. Dodatno pozornost je sprožila izjava raziskovalca pri Anthropicu, da obstaja več kot 10-odstotna verjetnost, da bi AI lahko povzročila izumrtje človeštva. Amodeijevo stališče sta podprla Sam Altman iz OpenAI in Elon Musk. Altman opozarja predvsem na dve nevarnosti: možnost izgube nadzora nad tehnologijo ter koncentracijo moči v rokah posameznikov ali podjetij. Musk že dlje časa izpostavlja sistemska tveganja AI in podpira tudi medsebojno preverjanje modelov med podjetji. Nasprotno prvi može Nvidie  Jensen Huang meni, da so scenariji izumrtja človeštva pretirani in da so trenutna varnostna tveganja tehnološko obvladljiva. Razprava tako razkriva vse večji razkol med zagovorniki hitrega razvoja AI ter tistimi, ki zahtevajo več previdnosti, regulacije in zunanjega nadzora.