Kategorija
Če je bilo še pred nekaj leti videti, da Evropa živi v mirni, udobni postzgodovini, kjer se prepiramo o tem, ali je boljša kava z mlekom ali z ovsenim napitkom in jemljemo mir kot nekaj samoumevnega, so nas dogodki zadnjih let hitro streznili.
Nedavno nas je v svojem značilnem slogu nenadnih in nepredvidljivih izjav ponovno presenetil Donald Trump, ko je napovedal, da lahko Ukrajina povrne vsa trenutno okupirana ozemlja. Seveda ni nujno, da bo pri tem stališču vztrajal , saj vsi vemo, da je njegova volja in naklonjenost nestanovitna kot aprilsko vreme. A kljub temu je bil en sam izgovorjen stavek dovolj, da so delnice evropskih orožarskih velikanov dobile nov zagon.
Ob tem dogajanju je znova aktualna stara ekonomska teorija o omejenih virih, t. i. razprava o »orožju in maslu«. Vprašanje je, kam bo država namenjala sredstva in kaj bo v prihodnje prioriteta, ter kaj to pomeni za alokacijo naših naložb. Vlagatelji v evropsko obrambno industrijo so bili letos bogato nagrajeni, a ob visokih vrednotenjih se pojavlja vprašanje, ali se lahko ta zgodba še nadaljuje.
Bodimo iskreni: Evropa je bila do varnostnega zavetništva Nata precej dolžna. Vsi vemo, da je prav, da držimo dano besedo, in dejstvo, da večina Evropskih držav ni spoštovala zavez o izdatkih za obrambo, nam ne more biti v ponos. Poleg načetega ugleda se je to odrazilo tudi v nastali vrzeli v varnostnih sistemih, ki jo je zdaj treba zapolniti. To se zavedajo tudi državni voditelji, ki tokrat delujejo precej bolj odločno in zavezano izpolnjevanju obljub, ki so obenem višje kot kdaj prej.
Če potegnemo črto: stara debata »orožje proti maslu« je danes manj akademska in veliko bolj življenjska ko kadar koli v zadnjih letih. Geopolitične napetosti silijo vlade, da izbirajo varnost (orožje) pred blagostanjem (maslom). In čeprav se sliši hladno, trgi to pozdravljajo. Na krilih večjih zavez glede oboroževanja, nemškega odstopa od ortodoksne fiskalne politike, ruskih provokacij in vse jasnejšega zavedanja, da ZDA niso več tako zanesljiv partner kot nekoč, zgodba orožarske industrije kljub močni rasti najbrž še ni povsem izpeta. Zgodba pa poleg očitnih naložbenih zmagovalcev s seboj vleče priložnosti tudi na področju kibernetske varnosti, logistike in številnih drugih podpornih področjih vojaške industrije.
Za povprečnega Evropejca, ki bi raje kupil maslo kot oklepnik, to ni dobra novica. A hkrati prinaša grenko spoznanje: svet postaja manj prijazen, manj predvidljiv in predvsem bolj oborožen. Temu pa moramo na žalost prilagoditi tudi naložbene odločitve.
