Rotacija iz delnic tehnoloških podjetij v druge dele trga se je začela že pred ameriškimi vmesnimi volitvami, po njihovem izidu pa se je še okrepila in prerasla v izrazitejšo razprodajo. Največji pritisk so občutile delnice podjetij, povezanih z umetno inteligenco, predvsem polprevodniki, medtem ko so se delnice evropskih podjetij in podjetij iz defenzivnih sektorjev odrezale bolje. Gibanje tako odraža ne le umik iz tehnoloških delnic, temveč tudi prerazporejanje naložb med regijami in sektorji. Tudi letos so se delnice tehnoloških podjetij že dvakrat znašle blizu ali v korekciji in vsakič v nekaj mesecih dosegle nove vrhove.
Največja tehnološka podjetja naj bi letos v infrastrukturo vložila okoli 800 milijard dolarjev, prihodnje leto pa med 1.000 in 1.300 milijardami dolarjev. Del investicij financirajo iz poslovanja, vse več pa z zadolževanjem. Ključno vprašanje je, ali bodo prihodnji denarni tokovi upravičili te izdatke. Pri tem ni pomembna le višina prihodnjih prihodkov, temveč tudi čas, v katerem jih bodo podjetja začela ustvarjati. Investicijski izdatki nastajajo danes, njihov donos pa je odvisen od prihodnje uporabe infrastrukture in uspešnosti trženja novih storitev.
Nekatera velika tehnološka podjetja so ob zadnjih objavah rezultatov poročala o negativnem prostem denarnem toku. To je okrepilo dvome o pokrivanju investicij, čeprav njihova dolgoročna donosnost še ni jasna. Negativen prosti denarni tok v obdobju intenzivnih vlaganj sicer sam po sebi še ne pomeni neuspešnosti projektov, povečuje pa pomen dostopa do financiranja. Višje obrestne mere, ob katerih ameriška centralna banka napoveduje nadaljnje dvige, obenem dražijo financiranje in znižujejo sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov, kar posebej obremenjuje tehnološka podjetja. Trg je zato občutljiv tako na rast investicijskih načrtov kot na morebitno odlaganje pričakovanih prihodkov.
Negotovost je povečal tudi izid ameriških vmesnih volitev. Zaradi velike porabe elektrike in rasti računov gospodinjstev se krepi odpor do podatkovnih centrov, zato vlagatelje skrbijo omejitve gradnje, predvsem na ravni zveznih držav. Morebitni zamiki bi časovno zamaknili prihodke in poslabšali donosnost projektov.
Pričakujemo prej začasne zastoje kot trajne prepovedi, saj obe stranki prepoznavata pomen umetne inteligence za tehnološko prednost ZDA. Podjetja so medtem večinoma ohranila ali zvišala investicijske načrte. Negotovost glede regulacije pa lahko do jasnejše slike še povečuje nihanja trgov.
Sprememba v razpoloženju vlagateljev je najbolj prizadela dobavitelje čipov, opreme in infrastrukture, katerih prihodki so neposredno odvisni od investicij v umetno inteligenco. Zamiki naročil bi lahko poslabšali njihove kratkoročne rezultate, tudi ob nespremenjenem dolgoročnem povpraševanju. Veliki ponudniki oblačnih storitev oziroma hiperskalerji so se odrezali bolje, saj bi manjši investicijski izdatki lahko izboljšali njihove denarne tokove. Vpliv morebitnega upočasnjevanja investicij zato ni enak za vse dele tehnološke verige. Ker naj bi podjetja, ki jim koristijo te investicije, prispevala približno polovico rasti dobičkov indeksa S&P 500 v letih 2026 in 2027, pa bi zastoji lahko obremenili pričakovane dobičke in vrednotenje širšega trga.
Padec so poleg novih informacij okrepili pokrivanje opcijskih pozicij, avtomatizirana prodaja in zapiranje izpostavljenosti s finančnim vzvodom. Takšna prodaja lahko preseže spremembe temeljnih obetov in kratkoročno poveča nihajnost. Velik del pozicij, v katerih so bili vlagatelji množično izpostavljeni, je bil ob tem že zaprt, mali vlagatelji pa so delnice množično prodajali. Tolikšna razprodaja se je v preteklosti pogosto pojavila blizu dna, čeprav to ni pravilo.
Podatki o poslovanju medtem ostajajo razmeroma spodbudni: analitiki so napovedi dobičkov tehnoloških podjetij v zadnjih štirih tednih zvišali za 1,8 %, v zadnjih treh mesecih pa za 12,9 %. Ob objavah rezultatov za tretje četrtletje je 85 % tehnoloških podjetij preseglo napovedi dobička. Vrednotenje polprevodniških podjetij je ob padcu cen zdrsnilo na 13,4-kratnik pričakovanih dobičkov, kar je med najnižjimi ravnmi v zadnjih desetih letih. Vendar bi se napovedi ob zamikih gradnje podatkovnih centrov lahko izkazale za previsoke, zato nižji večkratniki sami po sebi še ne odpravljajo tveganj. Tudi kreditni trgi niso pokazali znakov stresa: razmiki pri visokodonosnih podjetniških obveznicah v evrih so se v tednu rahlo zožili, čeprav je indeks volatilnosti VIX poskočil na 26,8 točke.
Kot dolgoročni investitorji svojega pogleda bistveno ne spreminjamo. Pričakujemo, da bo razvojni cikel umetne inteligence trajal vsaj do konca desetletja, lahko tudi dlje. Vmes so možni zastoji in večja nihanja, predvsem pri dobaviteljih infrastrukture, katerih kratkoročni rezultati bi lahko zaostali za pričakovanji.
Ocenjujemo, da so visoke začetne investicije v infrastrukturo upravičene, njihovi pozitivni učinki pa se bodo v večji meri pokazali po širši uporabi tehnologije. Pri tem ločujemo dolgoročni potencial umetne inteligence od hitrosti, s katero se bo ta pretvoril v prihodke in denarne tokove posameznih podjetij, saj vsi projekti ne bodo enako uspešni niti ne bodo nujno sledili prvotnim časovnicam. Ključno bo spremljanje denarnih tokov, pogojev financiranja in uresničevanja pričakovanih koristi.
Obdobja, ko vlagatelji razprodajajo delnice ne glede na njihovo kakovost, so za dolgoročne vlagatelje pogosto priložnost, saj se vrednotenja kakovostnih podjetij približajo bolj privlačnim ravnem.