Kaj je inflacija?


Inflacija pomeni splošno rast ravni cen, ne le rast cene enega izdelka. Stopnja inflacije pa označuje, za koliko odstotkov se je raven cen spremenila v določenem obdobju. Inflacija pomeni, da se kupna moč denarja zmanjšuje: z enako količino denarja lahko kupimo manj blaga in storitev kot prej. 

Roke držijo odprto rjavo denarnico z evrskimi bankovci in plačilnimi karticami
Roke držijo odprto rjavo denarnico z evrskimi bankovci in plačilnimi karticami

Kako merimo inflacijo? 

V Sloveniji se inflacija meri s pomočjo indeksa cen življenjskih potrebščin. Ta se izračunava na podlagi sprememb cen izdelkov in storitev, ki jih gospodinjstva kupujejo, pri čemer se upošteva tudi njihov delež v izdatkih. Med njimi so na primer hrana, gorivo, oblačila, gospodinjski aparati, najemnine in zavarovanja. 

Uradna stopnja inflacije je lahko višja ali nižja, kot jo občutimo pri vsakodnevnih nakupih. Pri izračunu se namreč upošteva široka košarica izdelkov in storitev, katerih cene se ne spreminjajo enako: nekatere se zvišajo, druge ostanejo nespremenjene ali se znižajo. Poleg tega se izdatki posameznega gospodinjstva lahko razlikujejo od povprečja, zato se lahko njegova osebna izkušnja inflacije razlikuje od uradno izmerjene stopnje. 

Zakaj cene rastejo? 

Vzrokov za inflacijo je več. Eden od njih je povečano povpraševanje: če je povpraševanje po določeni dobrini, na primer gorivu, veliko, ponudba pa ga ne more zadovoljiti, se lahko njena cena zviša. Do rasti cen lahko pride tudi zaradi višjih stroškov proizvodnje in poslovanja. Če se na primer podražijo energenti, surovine ali delo, lahko podjetja del teh višjih stroškov prenesejo na končne kupce. 

Na gibanje cen vplivajo tudi denarna in kreditna politika ter pričakovanja gospodinjstev in podjetij. Če povpraševanje raste hitreje od proizvodnih zmogljivosti gospodarstva, se lahko povečajo inflacijski pritiski. Količina denarja v obtoku je eden od dejavnikov, ki lahko vplivajo na inflacijo, vendar sama po sebi ne določa, kako hitro bodo cene rasle. 

Centralne banke lahko z zvišanjem ključnih obrestnih mer podražijo zadolževanje. To lahko omeji najemanje posojil in porabo ter sčasoma zmanjša inflacijske pritiske. Učinki teh ukrepov se v gospodarstvu pokažejo postopoma. 

Bi bilo bolje, če bi cene padale? 

Splošno in trajnejše zniževanje ravni cen imenujemo deflacija. Ta ni nujno dobra za gospodarstvo. Če potrošniki pričakujejo, da bodo cene še naprej padale, lahko odložijo nakupe, podjetja pa zaradi manjšega povpraševanja zmanjšajo proizvodnjo in naložbe. To lahko upočasni gospodarsko dejavnost ter poveča tveganje za brezposelnost. 

Evropska centralna banka si prizadeva za 2-odstotno inflacijo na srednji rok, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin. Cilj ni čim hitrejša rast cen, temveč stabilno in predvidljivo gibanje cen. Tudi prenizka inflacija oziroma deflacija lahko namreč povzročata gospodarske težave. 

Kaj inflacija pomeni za tvoj denar? 

Kot smo že omenili, inflacija pomeni, da kupna moč tvojega denarja pada. Če imaš na računu 100 evrov, boš lahko z njimi čez 10 let zaradi inflacije kupil manj kot danes. Če bi inflacija v povprečju znašala 3 % na leto, bi bila kupna moč teh 100 evrov čez 10 let primerljiva s kupno močjo današnjih 74,41 evra. 

Če si za 100 evrov danes lahko privoščiš 25 kilogramov kruha ali 50 espressov, bi si čez deset let z enakim zneskom lahko privoščil le še približno 18,6 kilograma kruha ali 37,2 espressa*. 

Pri večjih zneskih in daljših obdobjih je lahko razlika v kupni moči še posebej izrazita. Zato je smiselno razmisliti, kako prihranke upravljati tako, da bi čim bolje ohranjali svojo vrednost. 

Varčevanje in vlaganje v boju proti inflaciji 

Denar, ki ga hranimo na bančnem računu, lahko zaradi inflacije izgublja kupno moč, saj so obresti praviloma nižje od inflacije. Bančni prihranki imajo sicer pomembno vlogo pri zagotavljanju likvidnosti in varnosti sredstev, vendar niso vedno najprimernejša izbira za dolgoročno doseganje višjih donosov. 

Zato je pri dolgoročnih finančnih ciljih smiselno razmisliti tudi o vlaganju. Ena od možnosti so vzajemni skladi Triglav Investments. Vlaganje v sklade lahko dolgoročno ponudi možnost višjih donosov kot hranjenje denarja na bančnem računu. 

Ker sklade aktivno upravljajo strokovnjaki, vlagatelju ni treba samostojno izbirati posameznih vrednostnih papirjev. Izbere pa naložbeno strategijo, ki ustreza njegovim ciljem in odnosu do tveganja. Pomembna prednost vzajemnih skladov je tudi ta, da delujejo v reguliranem okolju. 

 

*Izračun je informativne narave. Pri izračunu smo za ceno kilograma kruha vzeli 4 €, za ceno espressa 2 €, kot letno stopnjo inflacije pa smo upoštevali 3 %. 

Izberite najprimernejši način vlaganja zase

Izbirate lahko med enkratnim vplačilom ali rednimi mesečnimi vplačili – varčevalnim načrtom.