Kaj je ETF?


Kratica ETF izhaja iz angleškega izraza Exchange Traded Fund oz. v slovenščini borznotrgovalni sklad – to je torej sklad, s katerim se lahko trguje na borzi. Čeprav se z njim trguje kot z delnico, pri ETF-u ne gre le za eno podjetje, ampak je v ozadju košarica naložb. Tržna cena ETF-ja praviloma odraža vrednost teh naložb, lahko pa nekoliko odstopa od njihove dejanske vrednosti. 

Moški sedi na kavču doma in uporablja prenosni računalnik
Moški sedi na kavču doma in uporablja prenosni računalnik

Kako ETF deluje?  

ETF-ji pogosto sledijo določenemu indeksu. Na primer: ETF, ki sledi indeksu S&P 500, vlaga v delnice podjetij, ki sestavljajo ta indeks, ta pa vključuje približno 500 velikih ameriških podjetij. Tovrstni ETF-ji po navadi posnemajo gibanje izbranega indeksa in so pasivno upravljani. Obstajajo pa tudi aktivno upravljani ETF-ji, pri katerih upravljavec samostojno sprejema naložbene odločitve. 

Z ETF-ji se lahko trguje v času delovanja borze, zato se njihova tržna cena lahko spreminja večkrat na dan. Pri vzajemnih skladih se vrednost enote premoženja praviloma izračuna enkrat dnevno. 

Zakaj vlagatelji izbirajo ETF? 

Med najpogostejšimi razlogi za vlaganje v ETF-je so razpršitev naložb, pogosto nizki stroški upravljanja, široka dostopnost in preprostost nakupovanja. Z enim nakupom do celotnega indeksa: ni treba kupovati posameznih delnic (ki lahko dosegajo kar visoke cene), ampak z nakupom ene enote ETF-ja investiramo v košarico različnih naložb. 

Kako in kje kupiti ETF? 

Za nakup ETF na borzi je potreben trgovalni račun, ki se ga odpre pri banki ali borznoposredniški hiši (to je lahko tudi spletni posrednik v okviru naložbene aplikacije). Povečini gre za tuje ponudnike, zato se je pomembno zavedati, da je za poročanje FURS-u o kapitalskih dobičkih ter dividendah odgovoren vlagatelj sam.  

Kako vlagatelj zasluži z vlaganjem v ETF? 

Vrednost ETF-ja se spreminja glede na gibanje vrednosti njegovih naložb. Če vrednost naložb v portfelju raste, praviloma raste tudi vrednost ETF-ja, ob padcu pa se lahko zmanjša. Podjetja iz košarice izplačujejo dividende, te pa distribucijski ETF izplača na račun, medtem ko jih akumulacijski samodejno reinvestira nazaj v sklad.  

Na kaj je treba biti pozoren pri odločitvi za vlaganje v ETF? 

Ker so ETF-ji večinoma pasivno upravljani, je treba razumeti, da je njihova donosnost vezana na gibanje indeksa, ki mu sledijo. Sestava portfelja se sicer prilagaja spremembam indeksa, vendar to ne pomeni aktivnega zmanjševanja tveganja ob padcih. Vlagatelj je zato izpostavljen nihanjem in morebitnim padcem vrednosti indeksa. 

Pomemben dejavnik je tudi stopnja samostojnosti vlagatelja. Vlagatelj mora sam izbrati ETF, oddati naročilo za nakup in spremljati svoje naložbe. Zlasti pri uporabi spletnih investicijskih aplikacij vlagatelj na drugi strani nima sogovornika, ki bi se mu v primeru nihanj, vprašanj ali spremembi življenjske situacije oglasil na telefon. Dokumentacija je pogosto na voljo le v angleščini.  

Pri izbiri posrednika je pomembno preveriti tudi davčne obveznosti. Davčno poročanje je odvisno od vrste prejetega dohodka in davčnega položaja vlagatelja. Rezidenti Slovenije morajo obdavčljive dobičke ob prodaji vrednostnih papirjev oziroma investicijskih kuponov praviloma napovedati FURS-u, ne glede na to, ali so jih prodali v Sloveniji ali tujini. Prav tako morajo sami napovedati dividende, ki jih prejmejo neposredno iz tujine. 

Kakšna je razlika med ETF in vzajemnimi skladi?  

Čeprav so si ETF in vzajemni skladi podobni po tem, da z nakupom enot vlagamo v več različnih podjetij, s čimer poenostavimo vlaganje in razpršimo naložbe, pa obstajajo tudi pomembne razlike. ETF-ji pretežno pasivno sledijo izbranemu indeksu, medtem ko so vzajemni skladi povečini upravljani aktivno. To pomeni, da finančni strokovnjaki namesto nas preučujejo finančne trge in premišljeno izbirajo naložbe, s katerimi zasledujejo donose. Ker v vzajemne sklade vlagamo preko družbe za upravljanje, nam je na voljo podpora ter svetovanje.

 

Pri izbiri načina investiranja zato ni pomembno le, v katere naložbe vlagamo, temveč tudi, koliko časa in znanja želimo nameniti upravljanju svojih naložb.

Če želite preprosto začeti investirati in bi radi začeli že z manjšimi zneski, hkrati pa nimate časa ali želje, da bi sami preučevali finančne trge, potem so vzajemni skladi Triglav Investments dobra izbira za vas. Skladi so aktivno upravljani, na voljo vam je podpora ter tudi aplikacija, s katero lahko budno spremljate svoje naložbe. Odločite se lahko za enkratno vplačilo ali pa izberete varčevalni načrt in z manjšimi mesečnimi zneski postopoma gradite svoje prihranke za prihodnost.   

Izberite najprimernejši način vlaganja zase

Izbirate lahko med enkratnim vplačilom ali rednimi mesečnimi vplačili – varčevalnim načrtom.